nočem delati panike ampak sem v paniki...

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

hvala, da si se oglasila. Zelo pogumno je, da si se odločila, da mi zaupaš svoje težave. Pišeš, da ti je težko, ker te je strah, da bi zbolela za rakom in te ta strah zelo obremenjuje. Najprej bi ti rada povedala, da je povsem normalno, da občutiš strah in zaskrbljenost glede svojega zdravja, še posebej, ko slišiš zgodbe drugih ljudi, ki so zboleli za resnimi boleznimi, kot je rak. Bi mi lahko zaupala kaj več o tem? Kakšne misli ti gredo skozi glavo v teh trenutkih? Kako se sicer počutiš? Kakšne odnose imaš s prijatelji, starši?

V situacijah, ko občutimo tesnobo in strah, se pogosto dogaja, da tesnobo povzročijo misli, ki niso povsem realne ali pa so zelo malo verjetne, da bi se dejansko zgodile. Zato je pomembno, da poskusimo čim prej prepoznati misel o skrbi, ko pride in se poskusiti z njo ne obremenjevati. Ko ti skozi glavo švigajo vsiljive misli o strahu pred boleznijo poskusi misel čim prej spustiti in ne razmišljati več o njej. Poskusi si predstavljati, da so tvoje misli kot vlak, pridejo na železniško postajo (v tvojo glavo), nato pa se odpeljejo naprej. V teh situacijah lahko svojo pozornost preusmeriš s tehniko prizemljitve.

Pišeš tudi, da te je strah, da bi svojo stisko zaupala mami. Mi lahko morda zaupaš kakšen razlog, česa se bojiš? Si morda svojo stisko že zaupala komu drugemu (npr. bližnji prijateljici)? Zdi se mi pomembno, da svojo stisko poveš osebi, ki ti je blizu in ji zaupaš (npr. mama, bližji sorodnik, prijateljica). Morda se lahko v šoli oglasiš pri svetovalni delavki in jo prosiš za nasvet in pomoč. Predstavljam si, da bo stiska, ki jo nosiš v sebi, lažja, če jo boš z nekom delila, obenem pa ti pogovor lahko pomaga pri boljšem prepoznavanju lastnega doživljanja v zvezi s tem ter iskanju načinov spoprijemanja.

Kar si otipala na svoji dojki, morda ni nič resnega. Vendar pa ti svetujem, da se dogovoriš za pregled pri svojem zdravniku ali ginekologu. Zdravnik ti bo na podlagi opravljenega pregleda lahko zagotovil, da je vse v redu.

Kadar imaš občutek, da sta tesnoba in strah preveč intenzivna in ju težko nadzoruješ, si lahko morda sama pomagaš s tehnikami preusmerjanja misli. Za zmanjšanje stiske lahko morda poskusiš tudi z izvajanjem katere izmed dihalnih ali sprostitvenih tehnik.

Hvaležna bom, če se še kaj oglasiš. Če imaš še kakšno vprašanje, sem tukaj zate. 

Želim ti vse dobro.

Prijazen pozdrav,

dr. Urška Žerak, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

hvala za tvoj iskren odgovor. Povsem razumem, da imaš pomisleke glede deljenja svojih skrbi z bližnjimi, še posebej z mamo, saj ji nočeš povzročiti dodatnega stresa. Vendar pa menim, da je zelo pomembno, da tega bremena ne nosiš sama. Zato bi te tukaj ponovno spodbudila, da svoje skrbi zaupaš bližnji osebi. Menim, da je krasno, da imaš s prijatelji in starši dober odnos in zato ti svetujem, da jim zaupaš svojo težavo. Morda te bo odziv tvojih bližnjih pozitivno presenetil, včasih znajo biti starši še bolj podporni, ker te imajo radi in jim je pomembno tvoje počutje. Vsekakor pa sem prepričana, da te bo pogovor razbremenil in ti pomagal pri boljšem prepoznavanju lastnih čustev ter iskanju strategij spoprijemanja. Kaj meniš o tem? Bi zmogla narediti ta korak? Prosim razmisli o tem. Morda lahko svoje skrbi zaupaš svetovalni delavki v šoli in jo prosiš za pomoč.

Pišeš, da te strah preplavi, ko tvoje misli niso zaposlene. Si morda poskusila z izvajanjem katere izmed tehnik preusmerjanja misli ali sprostitvenih tehnik, ki sem ti jih predlagala? Predlagam, da poskusiš s katero izmed opisanih tehnik. Vsak izmed nas je edinstven, zato nam pomagajo različne stvari.

Naše misli imajo zelo močan vpliv na naše občutke, čustva, ki jih občutimo, slednja pa vplivajo na naše vedenje. Predlagala bi ti, da morda pričneš z zapisovanjem svojih misli in občutkov. Pri zmanjševanju skrbi in stresa ti lahko pomaga tudi telesna dejavnost (npr. hoja, tek, kolesarjenje, plavanje, skupinski športi), vroča kopel, poslušanje glasbe ali ogled serije oz. filma, ki ti je všeč.

Upam, da ti je moj odgovor vsaj malo v pomoč. Pomembno je, da poskrbiš zase. Prijateljski odnosi, dovolj spanca, gibanje, ustrezna hrana in ukvarjanje z aktivnostmi, ki te veselijo in sprostijo, lahko pomembno doprinesejo k izboljšanju tvojega počutja.

Hvaležna bom, če se še kaj oglasiš in mi zaupaš, kako napreduješ. Če se želiš še o čem pogovoriti, sem ti na voljo.

Želim ti obilo notranje moči in vse dobro.

Prijazen pozdrav,

dr. Urška Žerak, mag. psihologije