Nesrecna sem

Odgovor svetovalca:

Lepo pozdravljena!

Žal mi je, da občutiš tolikšno žalost ter da se s tem spopadaš čisto sama. V tvojih besedah je čutiti globoko stisko in le predstavljam si lahko, kako težko je bilo vse te občutke ubesediti in zapisati. Zato prav lepa hvala za zaupanje.

Sreča, ki si je tako zelo želiš, je kompleksno čustvo, kar pomeni, da je ne občutimo na enak način kot občutimo npr. veselje ali žalost (ki sta osnovni čustvi). Veselje, žalost in druga osnovna čustva običajno sledijo nekemu konkretnemu dogodku in takrat lahko jasno rečemo »vesela sem« ali »žalostna sem«. Ta čustva se pojavijo hitro in običajno ne trajajo dolgo. Kompleksna čustva, na primer ljubosumje, razočaranje, sreča in druga pa navadno niso vezana na en sam pripetljaj, trajajo dlje in so bolj povezana z našimi mislimi in percepcijami sveta okoli nas. Sreča je nekaj, po čemer vsi hlepimo, nihče pa nima recepta ali navodil, kako srečo doseči. Če se nekoliko umiriš in dobro premisliš – ali si kadarkoli v preteklih devetnajstih letih občutila srečo? Če ja, kdaj? Kaj se je takrat dogajalo v tvojem življenju, s kom si se družila, kaj si počela, kako si preživljala dneve in o čem si razmišljala? Predlagam ti, da izvedeš majhen eksperiment. Poskusi v prihodnjih tednih svojo pozornost in svoje misli zavestno nekoliko preusmeriti – namesto tega, da razmišljaš in se osredotočaš na to, česa nimaš oz. kaj imajo drugi boljše od tebe, bodi pozorna na to, kar imaš in česar se lahko veseliš. Poskusi v vsakem dnevu najti vsaj eno stvar, za katero si hvaležna – to so lahko čisto preproste stvari, na primer »hvaležna sem za dobro kavo, ki sem jo pila zjutraj« ali »hvaležna sem za lepo vreme in sonce, ki me je ves dan grelo«. Včasih se zgodi, da zaradi trenutne življenjske situacije ne zmoremo videti dobrega v svetu in pademo v začarani krog negativnih misli. V takih obdobjih nam lahko to, da svojo pozornost zavestno usmerimo na drobne prijetne malenkosti, pomaga spremeniti način razmišljanja.

Pišeš, da nisi zadovoljna z odnosi v svoji družini, s svojim videzom, prav tako ne s fakulteto, kjer boš nadaljevala šolanje. Če prav razumem, velik del teh občutkov izhaja iz dejstva, da se pogosto primerjaš z drugimi. Kdaj si prvič opazila, da imajo življenja drugih tako močan vpliv nate?

Ljudje se pred drugimi običajno želimo pokazati v najboljši luči, trudimo se, da bi si drugi o nas ustvarili dobro mnenje in zato pripovedujemo o lepih stvareh, ki se nam dogajajo, na družbenih omrežjih objavljamo srečne dogodke in lepe, urejene fotografije. Brez dvoma pa se, ne glede na to, kako urejeno, popolno in srečno izgleda človek na prvi pogled, vsak spopada s številnimi ovirami, preprekami, slabimi dnevi in negativnimi mislimi. Vsak od nas kdaj joče, občuti žalost, jezo, strah, ni zadovoljen s svojim življenjem in si želi sprememb. Na naše doživljanje sreče v zadnjem času zelo močno vplivajo družbena omrežja. Ob pregledovanju objav na Instagramu, Tik-toku in drugih aplikacijah vsak dan sprejmemo na stotine informacij o tem, kaj je nekdo počel, kaj je doživel, kako nekdo izgleda, kaj je kupil … in ne glede na to, kako zanimivo je lahko imeti vpogled v življenja drugih ljudi, nam to nezavedno vzbudi občutek, da smo mi sami v dnevu ali nasploh v življenju premalo doživeli, premalo uživali, da naš videz ne ustreza standardom lepotne industrije, da bi preprosto morali imeti več. Pogosto nam lahko pomaga omiliti te občutke že to, da manj časa preživimo na socialnih omrežjih ter bolj aktivno doživljamo življenje v trenutku, tukaj in sedaj.

Zapisala si, da so tvoje prehranjevalne navade v zadnjem času ušle izpod nadzora. Smernice zdravega prehranjevanja priporočajo v dnevu tri glavne obroke (zajtrk, kosilo, večerja) ter dva premostitvena obroka (malica), vsi obroki pa naj bi zagotovili ustrezen dnevni energijski vnos. To pomeni, da je dobro slediti neki vmesni poti – pojesti dovolj, hkrati pa s prehranjevanje ne pretiravati. Ustrezna prehrana je namreč ključnega pomena za naše zdravje, tako telesno kot duševno. Ko govorimo o kompulzivnem prenajedanju običajno opazimo nekakšen vzorec, ki se ponavlja, epizode prenajedanja, ki jih oseba doživlja. Bi lahko rekla, da si to opazila tudi pri sebi? Ali prekomerno količino hrane poješ večkrat na teden in se to ponavlja že več tednov? Za motnjo kompulzivnega prenajedanja je značilno tudi to, da ima oseba v času epizode prenajedanja občutek izgube nadzora nad sabo. Ali bi se s tem lahko poistovetila? V vsakem primeru menim, da bi bilo dobro, da se o tem še z nekom pogovoriš. Za pogovor prosi osebo, ki ji zaupaš in ob kateri ti ni neprijetno, na primer osebnega zdravnika ali svetovalno delavko v šoli.

Če te zanima kaj več, vabljena k raziskovanju naše spletne strani, kjer lahko pod rubriko »čustva in psihična stiska« najdeš veliko uporabnih informacij o motnjah hranjenja (na primer članek o tem, kaj motnje hranjenja so: https://www.tosemjaz.net/razisci/custva-in-psihicne-stiske/kaj-so-motnje-hranjenja/), pod rubriko »moje telo in zdravje« (https://www.tosemjaz.net/razisci/moje-telo-in-zdravje/) pa si lahko prebereš kaj o prehrani in gibanju ter o telesni samopodobi. Prav tako je na spletu dostopnih veliko informacij drugih organizacij in društev, ki se ukvarjajo s problematiko motenj hranjenja.

Pomembno je, da se o težavi kompulzivnega prenajedanja dobro informiraš in v kolikor presodiš, da sama ne boš zmogla ponovno vzpostaviti ustreznega načina prehranjevanja, poiščeš ustrezno strokovno pomoč.

Na tvoje vprašanje »Kaj naj?« bi veliko lažje odgovorila, če bi o tvojem doživljanju vsega skupaj vedela nekoliko več. Če želiš, mi lahko v odgovoru na to sporočilo odgovoriš na zastavljena vprašanja in nato skupaj raziskujeva naprej.

Do takrat ti želim veliko poguma in vztrajnosti,

Zala Žežlina, univ. dipl. socialna pedagoginja