Seznam vprašanj

Pa

Papiga na luni

Objavljeno: 07 jan. 2023 20:02

Živijo :)

Malo sem razmišljala, da bi lahko še semle kaj napisala.

Sprašujem se sicer, kaj želim s tem doseči, ker se mi zdi, da mi je v teoriji prav vse jasno, potem v praksi pa se stvari malce zalomijo. Lani sem npr. začela dosti pisati v Tomovo spletno klepetalnico, hodila sem na CPM, (ki je sicer super organizacija in bi, ko bom na faksu, res rada bila prostovoljka), imam tudi klinično psiholognjo in na vsake toliko se oglasim pri naši šolski psihologinji. O kakšnih stvareh pa tudi potarnam mami. Problemčki, ki jih opisujem, pa se mi zdijo vedno isti, podobni, zato se mi potem zazdi, da grem že vsem na živce in vse postaja tako nesmiselno in brez veze, ampak potem v enem trenutku pomislim, da, ah, itak moram malo pojamrat, ker je zdravo in, ker zakaj ne bi. Že kot oseba sem lahko kar zgovorna, ko sem razpoložena in z lahkoto povem veliko stvari o sebi, definitivno nisem zadržane sorte.

Da preidem k bistvu. Trenutno imam pred sabo še polovico 4. letnika gimnazije. Nimam pojma, kako mi je ratalo prilesti do sem, ampak zdaj pa mislim, da ni dvoma, da ne bi prilezla še do konca. Se pa problemčki, ki bi jih malo opisala, vlečejo že od karantenskega obdobja, ali pa še od malo prej, po moje od januarja/februarja, 2020.

Hkrati imam težave z odlašanjem, ker, ali je snovi res veliko, ali mi ni ravno zanimiva, največkrat pa oboje. In je tako, da, ali se prepozno spravim učit, čeprav mislim, da tega trenutno ne počnem toliko, bolj je prisotna ta druga zadevica - taka frustracija, ki se hitro pojavi in kar obupam in se z npr. učenjem neke snovi ne želim ukvarjati več. Pa si še zmeraj pišem to-do listke, preštejem do pet, delam dihalne vaje, se prej začnem učiti v manjših količinah, pa mi potem na koncu zmanjka časa. si prebiram članke o tem, kako odlašanje premagati oz. vsaj malo omiliti, si pogledam kakšen TED Talk, na Instagramu spremljam veliko profilov s psihološko vsebino. V posodico si dam sponke in, ko stvar naredim, sponko premaknem v drugo posodico. Neka čudna tehnika, ki včasih pomaga. Ne delam, razen to-do list, naštetega tako redno. A se mi zdi, da sem vztrajna oseba. Ker vsaj v zvezi z učenjem, doživljam veliko frustracij in notranjih stisk, pa še zmeraj vsakič znova vstanem v nov dan in nekako želim zaštartati na novo. Četudi se potem znajdem na istem.

Hkrati pa se lahko počutim produktivno, čutim tisto motivacijo v sebi in voljo po delu, pa me, ali ovira živčnost, tesnoba in veliko neprijetnih misli, ki se priplazijo zraven, ali pa je zelo močna že omenjena frustracija, občutek nelagodja in tudi dolgčasa. Tudi na tejle spletni strani sem si prečekirala članke, ki so napisani v zvezi z odlašanjem, zato se mi zdi, da so mi stvari teoretično kar jasne in je samo na meni, da jih, ali bolj učinkovito spravim v aktivacijo, ali se jih res lotim. Žal res hitro postanem nestrpna in nervozna, tudi, če se želim naučiti kaj "nešolskega", npr. igranja ukulel. Dobila sem jih za lanski rojstni dan, ker sem imela v glavi tako super luštno idejo, da se jih čez poletje naučim igrati, pa mi ni uspelo. Zelo hitro se mi je zdelo prezahtevno, v sebi sem občutila tesnobo in nisem želela nadaljevati. Pa tako sem si želela uresničiti to prikupno idejo, kako sedim na postelji in brenkam kakšen kul komad. Nekako podobno je pri učenju? Imam predstavo, kako se kvalitetno naučim vse, test dobro odpišem in dobim dobro oceno. Čeprav vse ni tako črno-belo. Lahko se stvari solidno naučim, pa bom na testu preveč živčna, ali preveč utrujena s povsem prazno glavo. Pa potem spet ne bo željenega rezultata Mogoče samo preveč razmišljam konstantno o vseh stvareh. Hitro bi lahko začela semle naštevati tudi, kako se mi zdi, da si niti ne znam organizirati časa, ampak hkrati npr. ne morem kar narediti pet stvari v eni soboti, če učenje matematike in umetnostne zgodovine pač traja eno dopoldne in eno popoldne. Ker je veliko vsega in obsežno je. Ampak, kaj, če sem samo tako počasna in se počasi učim? Ker počasi dojemam stvari in nisem ravno bistre glave? Počutim se lahko tudi neumno, malo nesposobno, ne počutim se, da sem splošno razgledana, ali ful inteligentna. Večino časa, se med prijatelji, lahko počutim, da nikamor ne spadam. Da vedno izstopam.

Kakšne stvari ponavljam znova in znova, npr. to, kako se spopadam s šolo in s svojimi notranjimi konflikti. Zato se mi velikokrat zdi, da mi niti ni pomoči. Lahko dobim veliko koristnih nasvetov in si preberem veliko uporabnih prispevkov, ampak, če na koncu sama ne naredim česa v smeri spremembe, le-te ne bo.

Kot pa sem rekla, se mi zdi, da se skos in skos trudim ter si želim stvari spremeniti, izboljšati, postati boljša verzija sebe. Enkrat v prvo pisat matematiko pozitivno. Si obkljukati vse stvari iz to-do liste, ne samo dveh. Se bolj asertivno pogovarjati s svojimi družinskimi člani. Med prijatelji bolj poskrbeti zase in se ne samo truditi ugajati. Biti bolj aktivna v razredu in si upati povedati kakšen odgovor na glas, je pa res, da je naš razred tako grozno pasiven in je že vzdušje super dolgočasno in neprijetno, da samo poskušam sprejeti, da mi to pač ni udobno. V šoli mi tudi ni ravno fajn, ampak samo še pol leta, samo še pol leta.. Hkrati bi imela hobije, kaj prijetno-zanimivega bi počela, da bi se počutila, kot, da sem zanimiva oseba. Imam veliko stvari, pa vendar se mi zdi, da to ni to, kar si želim, ali, da v teh stvareh ne uspevam. Enkrat na teden hodim na sabljanje, drugo leto sem urednica šolskega glasila, delam izpit za avto, imam gledališki abonma, plesne vaje za maturantskega in seveda, učim se. In se s tem konstantno bojujem. In se samo bojim, da bo na faksu isto. Vsi mi pravijo, da bo lažje, da bo lažji sistem. Da bo bolj zanimivo. Zanimam se drugače za socialno delo ali še bolje, socialno pedagogiko, ki pa ima žal visoke omejitve in nimam ravno bleščečih ocen. A mislim, da je vse zelo odvisno od mene, to, kako bo na faksu in, kako bom "hendlala". In v teoriji mi je vse jasno, v praksi pa mi ne gre. In ne želim biti samo nekdo, ki skos jamra, se pritožuje in se smili samemu sebi. Želim si biti močna, samozavestna oseba, ki ji stvari uspevajo, je aktivna in angažirana, organizirana, delavna. Čeprav se mi npr. glede organizacije zdi, da saj se je lahko priučiš, ampak je pa to verjetno tudi nek del tebe in so nekateri naravno bolj organizirani in jim je to lažje, nekateri pa smo mogoče bolj spontani.

Kaj pa počnem te dni? Poskušam dnevno delati raztezne vaje za vrat in hrbet, ker sem ful zategnjena, naredim po pet minut čuječnosti, pišem si dnevnik hvaležnosti in delam za šolo, v čemer spet obupujem. Če bi šlo vse po planu, bi se že dve uri učila umetnostno zgodovino, namesto samo eno uro, potem pa je ta druga ura kar minila, izpuhtela v zrak, šla rakom žvižgat. Ker sem se kar odločila, da mi ne gre. In prav vem, da bom šla zopet spat zmatrana od vseh svojih misli, od notranjih bojev, od razočaranosti in jeze nad sabo, zaradi pomanjkanja samodiscipline, zaradi vsega, kar mi pri sebi ni všeč in si zelo želim, pa kar ne morem spremeniti, ker vedenje ponavljam znova in znova.

Vse, kar sem želela reči, je verjetno prepodrobno, ampak ne znam drugače. V tem trenutku bi lahko napisala še kar veliko, še en kup stvari. Tudi vse, kar sem napisala, sem še enkrat prebrala in kakšne stavke drugače obrnila ali lepše zapisala. Po moje sem tudi kar samokritična perfekcionistka.

No, da zares zaključim. Se fuuul zahvaljujem osebi, ki bo to prebrala. Uh, sm postala kr utrujena. Tudi utrujena sem večino časa in brez energije. Ampak se tolažim, da, četudi je to v danem trenutku težko videti, je samo še šol leta. In potem, po maturi, se mi mogoče odvali vsa teža iz ramen. in zažgem zapiske. Ali pa jih prodam. Bom v močni dilemi.

Hvala za branje, še enkrat. :)

Sodeluj v pogovoru

Uredništvo

Barbara Stožir Curk

Objavljeno: 12 jan. 2023 23:30

Odgovor svetovalke:

Draga Mladostnica,

tvoj zapis sem prav z veseljem prebrala, tako zaradi tvojega dobrega vpogleda v lastno doživljanje, vedenje, kot tudi zaradi odličnega besednega zaklada, smisla za pisanje in pripovedovanje. Čestitam tudi za napredovanje v višje letnike, zdaj si pravzaprav, kot sama praviš na koncu. Čaka te še drugo ocenjevalno obdobje, priprave na maturo, ob tem pa še kup zanimivih dogodkov (maturanski ples, informativni dnevi, zabave, druženja...). Tudi v okviru obšolskih dejavnosti, ki jih imaš. Se strinjaš? Tudi o fakulteti, kjer boš nadaljevala šolanje, že razmišljaš.

Zapisala si, da obiskuješ klinično psihologinjo, po potrebi tudi šolsko psihologinjo, kadar potrebuješ, se obrneš na TOMovo klepetalnico, obiskovala si tudi delavnice na CPM. Iz tvojega zapisa je razvidno, da si s pomočjo strokovnjakov pridobila znanje o svojih težavah in informacije kako si pomagati. Naučila si se, tako je razvidno iz tvojega zapisa, precej dobrih tehnik in načinov, ki jih kot sama praviš uporabljaš in so učinkoviti, ti pomagajo. Ob vsem tem pa sporočaš, da s sabo nisi zadovoljna, da bi morala več, bolje, najboljše, in kar ne gre. Sprašujem se kje imaš dokaze za to, da tvoje funkcioniranje ni ok, da bi morala iz sebe izstisniti še več? V smeri popolnosti, izpolnjevanja visokih zahtev do sebe, visokih pričakovanj? Je to naporno? Utrujajoče? Pospremljano z občutki krivde, žalosti, jeze do sebe?

Sprašujem te, kaj slabega se bo zgodilo, v kolikor se boš poskušala sprejeti takšno kot si? Kot edinstveno, neponovljivo, kot mladostnico, ki se ji kdaj ne da učit, ki se zamisli in razmišlja o različnih vprašanjih, ki ima dobre in slabe dneve, ki naredi napako, ki je ok takšna kot je? O čem govorim? Omenila si perfekcionizem in tesnobo, dodajam anskioznost. Verjamem, da si obe temi dobro preštudirala in poznaš vse zakonitosti. Smiselno. Poznaš in prepoznaš miselne pasti pri sebi. To ti je v veliko pomoč pri obvladovanju, soočanju s težavami. Ob vsem tem pa je pomemben razmislek tudi v smer, da poskušaš kakšen košček dneva delovati tako "s tokom" - slediti sebi, svojim trenutnim vzgibom, željam, hotenjem. Pa če to pomeni ležanje na postelji, pred TV itd. Kaj se bo zgodilo? Kaj pravzaprav? Kaj misliš?

Seveda se boš organizirala za šolsko delo, se boš in se učiš. Vse to ja in tu ti gre dobro, poskušaj pa vsaj nekoliko premaknit usmerjenost misli in delovanja stran od popolnega nadzora nad vsem, kar se ti dogaja. Nad vsem kar se ti, nimaš nadzora, sploh kadar so tu še drugi ljudje, v različnih situacijah.

Upam, da si boš kaj od zapisanega upala vzeti za svoje. Bom zelo vesela tvoje povratne informacije. Pravzaprav jo komaj čakam.

Velik objem. Lepo te pozdravljam.

mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja

Pa

Papiga na luni

Objavljeno: 15 jan. 2023 19:21

Pozdravljeni :)

To vam zopet pišem, ko bi se morala že kakšno uro in pol učiti. Umaknila sem se v sobo in bila samo sama s sabo in s kupom neprijetnih misli. Samo sedela sem za mizo pred odprto skripto za umetnostno zgodovino. Zavedam se, da je to, kar počnem trapasto, ne ravno razumsko, predvsem pa mi vse prej kot koristi. Misim, da ne znam ravno razumsko pogledati na dano situacijo, npr. na tak način: "Ok, toliko in toliko bi bilo potrebno predelati, da se lahko do četrtka vse naučiš in solidno odpišeš test. Ja, je mal bedno in dolgočasno in te dela nervozno, ampak pomisli, kok se boš boljš počutila, če boš neki nardila in bila korak bližje temu, da predelaš vse." Jaz pa delujem bolj v stilu: "Oh, kok se zanič počutim, nimam nobene volje in motivacije, žalostna sem, zakaj mi je to tak napor, ma ne bom se s tem ukvarjala, ne želim in nočem tega." Ne pravim, da je tako prav vsakič, je pa žal zelo pogosto. In potem me kar zvije v želodcu, ko se zavem, da sem zopet izgubila eno dragoceno uro in pred mano je še en naporen teden, (po navadi so takšne neprijetne situacije ob vikendih) v katerem se lahko pri pouku prav vsako uro počutim izjemno nesposobno, ker ni ravno predmeta, pri katerem bi, ali uživala, ali bi mi šel brez kakšnih ovir, težavic. Pa kar težko sledim celih 45 minut, nervozna sem in nezainteresirana, utrujena, slabe volje.

In potem se počutim še zeloo krivo, ker mami, ki je sicer zelo spodbudna in mi rada stoji ob strani, kljub temu, da ji najraje ne želim preveč govoriti o svojih notrannih odživljanjih, misli, da se učim. In seveda, lahko se učim, bom sicer tesnobna, a bom vsaj delala, lahko pa kar zabluzim, gledam v zrak in si hkrati tudi ne dovolim, da bi recimo naredila kaj produktivnega, kar bi me mogoče dvignilo v boljše razpoloženje in mi dalo motivacijo, je pa res tudi, da niti ne vem, kaj naj bi to bilo.

Seveda se zahvaljujem za vaš odgovor in veliko mi pomeni kompliment, da imam smisel za pisanje in pripovedovanje. Kar se tiče sprejetja same sebe se povsem strinjam, saj tudi moja samopodba ni ravno vrhunska, se mi pa zdi, da morda pri moji želeni spremembi morda ni tako pomembno sprejetje sebe, kot pa to, da začnem prevzemati kontrolo nad sabo in ne pustim, da moje msili in čustva prevzamejo kontrolo nad mano. Če je razumljivo, kar želim povedati? Na nek način se mi zdi, da se lahko sprejmem, npr. fajn se mi zdi, da imam mal drgačen stil oblčaenja kot večina punc v mojem sila generičnem razredu, da uporabljam kakšne sočne slovenske kletvice in veliko slovenskih frazic, ker so mi luštne. Ah, iskreno, ne vem, kako naj ta stavek izpeljem do konca.. Upam pa, da je smiselno, kaj si mislim o tem?

Dokazi, da moje funkcioniranje ni okej.. To semi zdi dobro vprašanje, ker mi da misliti. Mislim, da v ocenah? Torej, če se premalo učim, oz. premalo kvalitetno, dobim samo tri. In sem bolj na trojkah, kakšna štirka tudi pade, imam tudi dve petkici, matematika pa je najslabša. Če grem prepozno spat, ker v postelji buljim telefon do enih ponoči, zbujam pa se, zaradi šole, že ob pol šestih, bom ekstremnoo zaspana ves naslednji dan. In potem lahko rečem, da je to pač dokaz, da moje funckioniranje ni okej? Ko vozim, sem kar živčna, raztresena in zmedena. Lahko hitro odplavam z mislimi, da me mora inštruktor opozoriti, če sem še z njim in, če ga poslušam. To se mi zdi hitro opozorilo za:"Ej, ti, kaj ti počneš, zakaj nisi pri stvari, kaj je s tabo narobe, če bi sledila, bi ti šla vožnja boljše, dej, a se lahko mal vzameš v roke.." Torej, ne vozim tako dobro, ker sem živčna in malo zmedena.

Drugače pa se mi zdi, da lahko delujem s tokom, ker, če se recimo počutim kot en kupček dreka, kor npr. trenutno, bom samo obsedela in počela nič in se mogoče posvetila svojim občutkom in čustvom in se ne bom "forsirala", da nekaj počnem. Čeprav,nse ravno ta nadzor, ki ga omenjate, vidi v tem, da vedno mislim, da moram početi nekaj, da bi nekaj mogla, da ne smem početi nečesa tretjega in se potem, če ne delujem v skladu s svojimi notranjimi navodili, počutim zelo krivo in slabo? Ampak res ne vem, kako naj drugače?

Hkrati me boli tudi to, da se utapljam v takšnem samopomilovanju. Tudi zato, ker imam prijateljice in znanke, ki imajo bolj kompleksne težavice in tudi duševne motnje. Jaz pa se mogoče obnašam samo kot nekdo z eksistencialno krizo. Amapk, če sama stvari, ki jih naštevam, močno doživljam in me obremenjujejo, imam verjetno pravico do tega, da to naslovim kot problem?

Priznam, da te moje ugotovitve verjetno niso kaj dosti smiselne. Tudi trenutno se počutim tako čudno in ne vem, kaj naj s sabo. Bi pa rada prišla do kakšne rešitve, da bi se vsega tega rešila. Da bi lahko začela izpolnjevati moje cilje, oz. se jim približevati. Npr., da končam z odlašanjem, sem aktivna, delavna in vsak dan produktivna, nahajpana z energijo, bolj samozavestna.. In potem bi bila mogoče končno enkrat zadovoljna s sabo.

Pišuka, jz pa res ne znam ničesar na kratko napisat.

Hvala za branje in vaš naslednji odgovor.

Lep večer.

Uredništvo

Barbara Stožir Curk

Objavljeno: 19 jan. 2023 21:30

Odgovor svetovalke:

Draga mladostnica!

Zelo se ti zahvaljujem za ponovno zaupanje in še bolj podroben opis tvojega notranjega sveta in vedenja. Zelo prav, da poveš in nasloviš svoje težave. To je tvoja pravica, neglede na druge (omenjaš prijateljice z oceno večjih težav). Zdaj si pomembna ti. Veseli me, da te mama podpira in je kot praviš zelo spodbudna (ti postavlja realne cilje, zahteve?). Prav tako se mi zdi zelo kulsko, da si upaš biti svojstvena v načinu oblačenja, tudi komunikacije.

Zelo dobro si predstavila tvojo anksioznost in jo opisala kako se to izraža skozi misli, ki ti gredo skozi glavo in zapolnjujejo tvojo pozornost ter delovni spomin, kako se to kaže v tvojem razpoloženju (žalost, pomanjkanje motivacije), fizično v telesu (zvijanje v telesu) ter kako se to odraža v tvojem vedenju, ki gre v smer izogibanja. Ker izogibanje vztraja in čas namesto učenju nameniš drugim aktivnostim, ki te vodijo od učenja stran, se potem pojavijo občutki nesposobnosti, krivde, sramu. Do tu se strinjava, mar ne? Sama si zapisala rešitev kako situacijo učenja rešiti v smer, da boš prišla do cilja, ki si ga želiš. Poveš, kako bi naj potekalo tvoje učenje začenši z organizacijo učnega procesa. Pomembno vlogo ima tu tudi postavljanje, predlagam najprej majhnih, a realnih, merljivih ciljev, ki bi jih lahko z vložkom dosegla. Npr. zelo konkretno. Si za eksperiment? Zberi si predmet, ki mu boš najprej namenila čas za učenje (mogoče izberi tistega, ki ti je najmanj zaporn), določi si uro učenja, realno količino snovi, ki jo lahko predelaš in temu sledi. Opazuj se kaj se dogaja na nivoju čustev, misli in telesa. Drži se dogovorjenega in tako na začetku kot na koncu opredeli svoje razpoloženje, nivo anksioznosti. Bi to šlo? Greva v smer reševanja, iskanja rešitev, poti do cilja. V kolikor ocenjuješ, da je tvoja koncentracija šibkejša in strah pred nezmožnostjo sledenju načrtu, predlagam, da poskušaš v paru z nekom, ki ti je blizu. Razumi ga kot zunanja opora. Morda je to lahko učitelj, še v večji meri svetovalna delavka, kakšen sošolec /sošolka, ki mu zaupaš. Poskušaj izkoristiti čas med tednom, z namenom, da boš čez vikende bolj prosta. Za učenje izberi tehniko pomidoro, ki govori o tem, d so učni intervali krajši. To ti bo v pomoč, ker govoriš o tem, da se težje zbereš na daljše intervale. Torej najprej postaviva okvir, potem začneva stopnjevati kvaliteto naučenega, kar se bo odražalo tudi v kakovosti znanja in ocenah. Pa brez opomnikov - kot si zapisala, da gre pri avtošoli - "Ej, ti, kaj ti počneš, zakaj nisi pri stvari, kaj je s tabo narobe, če bi sledila, bi ti šla vožnja boljše, dej, a se lahko mal vzameš v roke." Tako si namreč kar naprej govoriš, uporabljaš samogovor, s katerim si zagotavljaš, da nisi ok in imaš za to ogromno dokazov.

Zapisala si, da si želiš, da bi ti imela nadzor nad sabo in ne misli in čustva nad tabo. To je cilj. Najprej je pomembno razmisliti v kakšne miselne pasti se zapletaš in kako le te vplivajo na interpretacijo situacije, v kateri si se znašla, posledično na čustva in telo, vedenje. Torej vpliv lahko, je pa potrebna vaja in sprememba delovanja, o čemer govoriva. Je pa to proces, kjer so napake del procesa. Dokler novi vzorci vedenja z realističnim razmišljanjem ne bodo utrjena, sanirane negativne avtomatske misli, bodo ustaljeni, manj ustrezni vzorci prisotni.

V tem procesu nisi sama in imaš kot praviš tudi psihološko podporo. Pomembno in potrebno. Se strinjaš? Poskusi, začni preizkušati, prav.

Zaključiva s tvojim stavkom. Želim, da bi začela izpolnjevati svoje cilje, se jim približati, da končam z odlašanjem, da sem aktivna, delovna, vsak dan produktivna, napolnjena z energijo, bolj samozavestna. Dodajam, da nihče izmed nas ni »nadčlovek«, ki bi vsak dan in vsako uro lahko deloval kot bi »moral«, kot bi bilo pričakovano in v skladu z visokimi lastnimi zahtevami. Pomembno je ravnotežje med delom in prostim časom (tega moraš tudi imeti), dobro higieno spanja. Predlagam, da začneš z majhnimi in zanesljivimi koraki, izpostavljanje situaciji (učenje), ki je neprijetno, bo smiselno začeti. Se strinjaš?

Zelo te vabim, da si prebereš dobre napotke o učenju, odlašanju, učnih strategijah, tehnikah sproščanja, na portalu Tosemjaz. Ogromno dobrih nasvetov, priporočil in odgovorov na vprašanja.

Kot si zapisala ti - pišuka, jaz pa res ne znam ničesar na kratko napisat. Ha, sva že dve in to mi je v veliko veselje.

Objem in kmalu nasvidenje v branju.

Lep pozdrav,

mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja

Pa

Papiga na luni

Objavljeno: 26 jan. 2023 22:57

Dober večer,

se opravičujem, ker tako z zamikom odgovarjam.. Malo (berite: veliko) me je čas prehitel..

Jutri imam še govorni nastop pri španščini, potem pa sem konec za ta teden. Je bilo kar naporno - popravljala sem matematko, polletno snov, takoj naslednji dan pa sem pisala umetnostno zgodovino. S tole španščino sem se ukvarjala celo popoldne in večer in ugotavljam, da niti ne znam na pamet ničesar povedat, ampak bolj berem, zato sem kr jezna nase. Bom poskusila profesorja prositi, če bi lahko predstavljala naslednji teden in mu razložiti, da imam vse lepo pripravljeno, samo govorim pa res netekoče. Vem, da se mi bo to potem samo zamaknilo, ampak mogoče pa lahko dobim eno petkico, ne glih štirke, ali trojke, če se mal boljš naučim in bolj prosto govorim. To bi mi kr prov prišlo poleg vseh trojkic in dvojkic, ki jih imam zaradi testov, mehhh..

Se mi zdi, da me zafrkava tudi to, da se lahko, ko nekaj delam, npr. se učim, ali pripravljam govorni nastop, niti ni važno, preveč "zapičim" v kakšne podrobnosti in sem zato silno počasna in si tudi tega ne želim. Ker potem pač v popoldnevu, po pouku, naredim samo eno stvar, kar je pa premalo, vsaj za ta naš trapast gimnazijski sistem. In potem sem ekstra slabe volje, sploh, če porabim dosti časa, pa se mi na koncu še zdi, da sploh ne znam. Rada bi bila hitrejša, tako kot recimo mami, ki je itak en tak multipraktik in jo kar občbudujem. Je pa res, da je bilo današnje popoldne mal drugačno, ker ima mami en seminar in je ne bo do jutri popoldne. Zato sem sama z bratom in očijem, potem pa je to tako, da prevzamem vlogo gospodinje in skrbnice za brata, haha, tako, da mi je mogoče to vzelo še malo časa..

Drugače pa glede eksperimenta. Malo sem ga skušala prakticirati. Učila sem se umetnostno, si naštimala Pomodoro tehniko 30/10 in je šlo za kkšno urco pa pol, se mi zdi, potem pa spet upad motivacije, visenje na telefonu, nerazumna odločitev, da mi itak nič ne gre in posledično prenehanje z učenjem. Level tesnobe je bil približno isti, mogoče pred začetkom učenja malo višji, med samim učenjem sem še zmeri bila živčna in potem na trenutke bolj, če se mi je zazdelo, da imam spet preveč snovi, ki je ne bom uspela predelati, ko sem začela s prvo pavzo, sem bila tudi še kar živčna, ampak hkrati motivirana, potem, ko sem se zopet malo umaknila na telefon, pa seveda manj. Ko pa se čisto zabubim v ekran, pa živčnsti niti ne čutim toliko, kot pa bolj otopelost, praznino in razočaranje.

Kar pa še opažam je, da veliko, tudi med učenjem, premlevam tudi o tem, da stvari delam narobe. Kot npr., da bi se mogla učiti na drugačen način, da tega in tega ne delam prav in podobno.

Moram pa si še vzeti čas, da prečekiram vse vaše prispevke o učenju, odlašanju, sprostitvenih tehnikah.

Mogoče še čez vikend kaj napišem. Fuj in fej, današnji slog pisanja mi ni preveč všeč, ampak se mi iskreno ne da še delat popravkov.

Lepo se imejte.

Uredništvo

Barbara Stožir Curk

Objavljeno: 31 jan. 2023 22:21

Odgovor svetovalke:

Draga draga mladostnica,

tudi mene je povozil čas, zato ti odgovarjam šele sedaj. Teden pred konferenco je bil, kot si zapisala tudi ti, poln obveznosti.

Zahvaljujem se ti za tvoj ponoven zapis. Čestitam ti, da si se dobro spopadla s testi, tudi španščino si verjetno opravila v tem času. Pohvali se in nadaljuj z načrtom, ki sva ga postavili predhodno. Enkraten poskus, ekspirement je premalo, da bi lahko govorili o neuspehu. Se strinjaš? Seveda anksioznost najprej narašča, a z večkartno ponovitvijo tega načina, bo le ta vedno manjša in vedno manj ogrožujoča zate. Telefon imej za nagrado in ne za tolažbo, ki pomeni enačaj - občutki krivde. Kaj praviš?

Ne kaznuj se za vsako "napako", ki jo narediš, ki ni v skladu s tvojimi visokimi pričakovanji in cilji do sebe. Veseli me, da imaš oporo v mami. Verjamem, da bi tudi oče in sestra razumela, da se učiš in ne zmoreš biti še "gospodinja". Ni ti te ga treba, nemogoče je vse v ozkem časovnem obdobju narediti. Tudi primerjave z mamo - o tem kako je ona multipraktik - ni potrebna. Te ovira. Ti nisi mama, si ti.

Predlagam, da si še enkrat prebereš prispevke na to sem jaz, o katerih sva že govorili. Spomnim te še na tega, ki govori o perfekcionizmu: https://www.tosemjaz.net/razisci/sola-ucenje-in-prosti-cas/obvladajmo-perfekcionizem/. Sledi mu in odpiraj zapiske.

Pošiljam ti velik objem in se veselim tvojega ponovnega zapisa, ki je bil dober, odličen. Prav tak.

Lepo te pozdravljam,

mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja

Pa

Papiga na luni

Objavljeno: 17 feb. 2023 22:51

Prijeten pozdrav :)

No, mislim, da je jasno, koga je tokrat povozil čas.

En teden nazaj sem imela počitnice, tako, da sem dosti smučala (starša sta smučarska fanatika in bi bilo že čudno, če zimskih počitnic ne bi preživeli nekje v Dolomitih, je pa vredno omembe, da tudi sama zelo zelo rada smučam), jamrala zaradi menstrualnih bolečin in bolečin v vratu, ramenskem obroču in križu, (ki me sicer spremljajo že tretje leto in za njih bom kar okrivila koronsko sedenje in stres), se smilila sami sebi, ker sem mogla reševati matematične probleme in si kravžljala možgančke s pisanjem intervjuja o Domnu Valiču. Sem urednica našega šolskega glasila, ki izzide trikrat na leto, ne spomnim se, če sem vam že kaj pisala o tem. V vsaki ševilki se poleg še drugih zanimivh prispekov, izvede intervju z nekom zunanjim, po navadi s kakšnim znanim Slovencem, zato sem se pred počitnicami v enem mini kafiču dobila z Valičem. Prov sproščen in prijeten tipson. Res fajn.

Skratka, počitnice so seveda prehitro mimo, revija je izšla in za mano sta ogleda dveh faksov. Ponosno sporočam, da nimam pojma, ali bi šla na socialno delo ali socialno pedagogiko.

Sem pa noro noro živčna zaradi testa iz matematke, ki ga pišemo prihajajoči četrtek. Mogoče tudi zato, ker me je šolska psihologinja povabila, da se ponovno kaj oglasim pri njej, ker se nisem že nekaj časa in mi dosti direktno rekla, da "nej se brcnem v rit in začnem delat." To se je navezovalo na matematiko in nič kaj privlačne tri enke, ki se svetlikajo v Easistentu. Na nek način mi je dalo motivacijo, a me hkrati "napsihiralo."

Zopet se zahvaljujem za vaš odgovor. Všeč mi je, kako lepo, podrobno in z občutkom lahko stvari opišete in jih razložite. Se strinjam, da je en poskus premalo, da bi lahko kar govoril o nesupehu, pa vendar se mi zdi, da je pri meni drugače. Mislim, da je za mano že veliko propadlih poskusov, ki so postopoma prešli v rutinsko odlašanje. In zato se sprašujem, kaj delam narobe. Nekaj je narobe v temu, da kar znova in znova ponavljam iste stvari. Kot, da bi se želela kostantno počutiti slabo.

To je to, kar mi je zdajle prišlo na pamet. Vesela bom vašega ponovnega odgovora in upam, da vam ne predstavlja problema, da vam še kaj napišem?

Lepo se imejte,

Papiga na luni

Uredništvo

Barbara Stožir Curk

Objavljeno: 23 feb. 2023 13:33

Odgovor svetovalke:

Draga draga mladostnica,

prav vesela sem, da si se ponovno oglasila. Čestitam za urednikovanje šolskega glasila in čestitam za intervju z Domnom Valičem. Verjamem, da je bilo zanimivo, zabavno, dobra izkušnja, kot si zapisala. Veseli me, da si imela dovolj dobre počitnice in ti je bilo lepo. K telesnim naporom, v kolikor telo ni natrenirano, se prikradejo še bolečine, pa kdaj slaba volja itd. Tudi informativni dnevi so za tabo. Odločitev kam naprej ni enostavna in verjamem, da se lahko ob velikem obsegu informacij, pričakovanj drugih in sebe, pa še pogojih in točkah, ki včasih preveč "nesramno" trenutno določajo našo izobraževalno pot, počutiš zmedeno, s kupom vprašanj.

Veseli me, da se bosta ponovno srečali s psihologinjo. Verjamem, da bosta skupaj naredili načrt kako popraviti negativne ocene pri matematiki. Verjetno bo sodeloval tudi profesor, ki te ta predmet poučuje. Ob tem se poskušaj vprašati - kaj je v ozadju teh enk - nerazumevanje snovi, neutrjena snov in premalo vaj, nizek nivo motivacije in odpor do matematike kot takšne. Pomaga lahko osmišljanje zakaj je vredno znati matematiko, ki jo v vsakdanjem življenju, vsaj osnove potrebuješ, v tvojem primeru, pa je znanje smiselno pridobiti, tudi zaradi mature, ki te čaka in vpisa na fakulteto. Tu bi tudi jaz kot ti je rekla psihologinja - aktiviraj se - razmišljala podobno. Odmik iz pozicije - toliko sem poskusila in ne gre, tolikokrat sem si že dala priložnost in tolikokrat sem se razočarala, si dokazala, da ne zmorem. To je potrebno prekiniti. Predlagam, da se držiš načrta, ki ga boste naredili, tudi glede učne pomoči v šoli in izven nje. Odlašanje povzroča še več občutkov krivde in samodokazovanje kako ne gre, rezultata ni, napetost se veča in krog nemoči ostaja enak. Kaj praviš?

Daj si, dajva si priložnost. Drži se plana, sprejmi predlagane oblike pomoči, tudi s strani staršev. To je prvi korak. Verjamem, da bo šlo. To "napsihiralo" verjamem, da je naporno, ker pomeni akcijo, a mislim, da je ta potrebna.

Seveda ostajava v stikih. Držim pesti in se veselim tvojega naslednjega pisma.

Velik objem.

mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja

Pa

Papiga na luni

Objavljeno: 25 maj 2023 21:32

Pozdravček

Le kdo se je prebudil iz zimskega spanca? S tem mislim to, da odgovarjam s trimesečnim zamikom. Po moje sem podrla svoj osebni rekord v zamudnem odgovarjanju. Verjamete, ali ne, sem vsakič, ko je minil še en mesec, imela v kotičku glave: »Kdaj boš kej napisala na Tosemjaz?« In se je spet obrnil okoli še en mesec. Tako ekspresno hitro mineva vse.

No, da preidem k bistvu. Zdej je pred mano samo še matura, prebila sem se do konca četrtega letnika in skoraj izpustila dušo. To leto je bilo tako naporno in tako stresno. Za znoret res. In kaj vse se je zgodilo? Da na kratko vse povzamem, ker bi se rajši zopet navezala na trenutno doživljanje in skrbi, na notranje bitke v svoji glavi. Pri matematiki se je potem odvijalo tako, da sem v bistvu do konca vse redne teste pisala 1 in se vsakič bolj smilila sami sebi. Počutila sem se tako tesnobno, a hkrati brezupno, razžirala me je ta ambivalentnost. Sekirala sem se in si želela biti produktivna, ko pa sem bila produktivna, sem se borila s svojim fokusom in koncentracijo. Ali pa sem popolnoma otopelo in apatično se samo želela predati, samo spati, se vdati. Pripetil se je nek tak čudež in ekspresno hitro sem dobila termin na napotnico za psihiatrinjo, ki mi je predpisala Concerto, ker je ugotovila, da imam izraženo motnjo pozornosti in koncentracije. Šolska svetovalna delavka je po ponovni enki na predzadnjem rednem testu šla v akcijo, sklicala sestanek s profesorico za matematiko in ravnateljem, pogovorili smo se in dogovorili, da v koncu aprila in dveh tednih v maju, do konference, po delih popravim vso snov. Mi je pa tudi profesorica malo znižala nivo, a začela sem res delati. In uspelo mi je vse popravit. Bilo je tako noro stresno in naporno. Poleg tega sem imela zdej pred konferenco še 6 ocen za dobit in to me je tako izmozgalo. Ampak sem vseeno prilezla do sem. Spet ne vem kako. In prav dober uspeh imam. In sem kar malo ponosna. Vmes pa seveda ja, je bilo še kup drugih stvari, od maturantskega plesa, za katerega smo na polno iskali čevlje, ki bi pristajali k moji kjutkani zeleni oblekci, ker a-a, nisem tip človeka, ki bi nosil petke, izzida tiste druge številke šolskega glasila, v katerem je bil intervju z Domnom Valičem, ki me je, kkrhm, kot voditelj, tudi pozdravil na maturantskem plesu, do tega, da sem zadnji trenutek oddala prijavnico za faks s socialno pedagogiko na prvem mestu in do ubadanja s seminarsko nalogo pri psihologiji,.. Skratka dogajalo se je še in še.

Torej jaa, zdej mam pred sabo še pet pisnih izpitov, esej pa smo odpisali že na začetku maja in je bil tak svetoven polom, mogoče ste kaj ujeli v medijih. #NagramdozRICem. V soboto začnemo z angleščino. Počutim se kot en kupček dreka. Ne vem, kako naj opišem sploh. Verjetno sem se prehladila, imam pa tudi alergijo na seneni prah. Boli me glava, 365x dnevno si spihujem nos in boli me grlo, pa trebuh na vsake toliko. In vse ta nakopičen odpor, ki se me zopet loteva in se samo rezultira v odlašanju, ali pa v željo po delu in potem v nekakšen obup. Napišem si vsak dan, kaj bi lahko naredila. Po dva predmeta na dan, sej več težko. Pa vse tako dolgo traja in ta moja motivacija, ki pride enkrat naokoli in hitro gre. V sredo sem bila res produktivna. Zjutraj smo imeli Zoom iz umetnostne zgodovine, potem se učila psihologijo do ene štirih, seveda z vmesnimi pavzicami, potem še slovenščino do ene osmih in potem sem šla še na Zoom iz matematike. In bila tako utrujena in si očitala, da nisem ponovila še umetnostne in, da bi mogla začeti vaditi tudi kej za angleščino, ker je že v soboto, ampak pri angleščini je pravzaprav najmanj učenja. In potem sem tako slabo spala. Zaspati mi je uspelo šele ob pol štirih. Danes pa spet ni bilo nič od mene. En dan je nekaj, drug dan spet ne. Ne vem, ne razumem se? Toliko pritiska občutim in svojega notranjega in od staršev tudi že, ki me vsakič znova opominjajo, da je zdej v tem obdobju čas samo za učenje. Vem, da ne mislijo nič slabega, ampak vseeno. Naporno je. Angleščine nisem vadila še čisto nič. Sej smo med šolskim letom veliko reševali maturitetne pole, ampak zdej trenutno pa jih nisem še nič. Bom jutri probala zgodaj vstati in samo cel dan to delat? Ne vem. Zdej v tem času sem se pogovarjala tudi z enim tipčijem prek Instagrama, skupno nama je samo to, da imava pač zdej maturo. Se je pa pogovor hitro razvil v mal toksično zadevco, ker vsakič, ko me je vprašal, kako sem, je začel govorit o sebi in so svojih problemčkih, vse navezal nase in je bilo tako enostransko vse skupi, pa ves čas se mi je pravzaprav zdel, oz. se mi še zdi, rahlo nadležen. Malo ciničen. Jz pa sem hkrati mu želela hitro odgovarjat, ker ne vem, zakaj se mi to zgodi, ampak nekak mi ugaja, če mi kaj napiše in imam občutek, da ga zanimam, tudi, če v resnici ni čist tko? Sej potem sem mu kr direktno povedala, da nisem nadomestek psihologa in da sem samo sovrstnik s podobnimi težavami v enako stresnem obdobju in, da ne more pričakovati, da mu bom lahko skos na voljo in mu dajala nasvete, ker, če ne drugega, sploh zdej tudi ni časa za to. Je sprejel čist ok, mislim nič ni bil užaljen, al pa kej in zdej mi samo pošilja memese (to so take zabavne slikce, na Instagramu je tega ful), kar se mi zdi nekak luštno, da lahko preveč razmišljam o njemu in mi preveč pomeni. Samo zato, ker je pač en tipči. Skupna nama je samo matura. Pa verjetno se tudi njemu samo zdim.. kr ena modelka. Očitam si tudi vse, kar počnem. Če se ne učim in želim malo počivati. Ne, se mi to ne zdi ok. Če se učim. Ne, ni ok, predolgo se učim in prepočasi. Če zabušavam na telefonu. Noupe, to ni ok, zakaj to počneš. Če me boli glava. Jah, sama si si kriva, zakaj nisi že vzela kkšnih zdravil? Ali si recimo očitam to, da še kar nimam splaniranega poletja? Ker se tako zabubim v vso to trenutno dogajanje. Zakaj sem tako ujeta v tej sedanjosti, v teh trenutnih občutjih, ves ljubi čas? In se spopadam s to svojo notranjo kritiko, 24/7. In hkrati vem, da nič ni narobe z mano. A, kot, da bi si želela poiskati nek vzrok. Da nisem okej. Pa je verjetno vse tako normalno. Ampak ne vem, težko mi je. Res. Res. In vem, verjetno na koncu dne ni nič takega. Sem samo še ena dijakinja, ki je je strah mature.

Okej, spet mi ni všeč, kako sem napisala vse to, ampak ja, na kratko zgleda pri meni res ne gre.. ah..

Hvala vam za naslednji odgovor.

Lepo, lepo se imejte,

Papiga na luni

Uredništvo

Barbara Stožir Curk

Objavljeno: 29 maj 2023 22:42

Odgovor svetovalke:

Draga Papiga na luni,

najprej se ti iskreno opravičujem, ker si povsem predolgo čakala na odgovor. Kot sama praviš, čas hitro teče, tokrat je prehitel mene.

Najprej zelo zelo velike čestitke - za več stvari. Prosim, beri počasi in večkrat, z namenom povratne informacije kako si zmogla. (1) pred maturo si opravila vse dolžnosti in rešila negativne ocene pri MAT, (2) dovolila si si sodelovanje s šolsko svetovalno delavko in učitelji, (3) opravila si pregled pri psihiatrinji in dobila ustrezno medikamentozno terapijo, (4) oddala si prijavo na študij socialne pedagogike, (5) odpisala si esej iz SLJ (iz medijev sem obveščena, da je bil naporen) in oddala si seminarsko nalogo pri psihologiji, (6) imaš izdelan načrt učenja v procesu priprave na maturo (znanje si pridobivala vsa 4 leta in verjamem, da si pripravljena) in pri njem tudi dovolj dobro vztrajaš, (7) odplesala si maturanski ples v čevljih in obleki, ki so ti bili kul, (8) izpeljala si intervju z Domnom Valičem. Uaau...koliko dogodkov, koliko dobrih izkušenj, četudi je bilo stresno in naporno. Dokazala si si, da zmoreš.

Še vedno se mi tu postavlja vprašanje - kdaj je dovolj dobro zate, dosti učenja? Zakaj "kaznovanje", če ni vse popolno, 100%? Kaj najslabšega se ti lahko zgodi? Tudi pri maturi? Ko berem tvoj zapis - ničesar ne prepustiš naključju ali se se vsaj trudiš v tej smeri. Ampak na vse nimaš vpliva, in to veš. In dovoli si počitek, dobro kosilo. Zdaj v času intenzivnega učenja potrebuješ dovolj počitka in gibanja na svežem zraku in mejo koliko učenja po vseh teh letih priprav je še smiselno.

Veseli me, da imaš po starem "penfrienda", s katerim klepetaš. Fino je, da ga spoznaš v živo oz. si previdna, ker za zdaj še ne veš kdo je na drugi strani.

Starši - verjetno se boš strinjala, da si želijo vse dobro in te podpirajo. Včasih smo v svojih dobrih namerah vam mladostnikom odveč.

Za konec - taka kot si, si fajn, edinstvena in neponovljiva, vredna sprejetosti, prijateljstev in ljubezni do sebe in drugih.

Držim pesti za izpite pri maturi. Verjamem, da ti bo uspelo. Pot je že tlakovana. Bom vesela tvojega ponovnega oglašanja.

Do takrat pa velik objem in srečno.

mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja

Pa

Papiga na luni

Objavljeno: 08 jun. 2023 22:53

Živijo :)

Ste mi pa odgovorili na moj rojstni dan, hihi. :)

No, sej tudi sama s takim zamikom odgovarjam, bi rada prej, pa mi kar ne uspe.

Res hvala za čestitke, mi veliko pomenijo, sem jih še enkrat zdej prebrala, ker jih je, no, lepo prebrat, hah.

Zdej so pisni izpiti za mano in imam še tri ustne. Mi ni šlo ravno ne vem kako dobro, zmanjkovalo mi je časa za učenje in preveč je bilo vsega na kupu. Tkoda verjetno bi ble lahko kkšne trojkice, za matematko pa samo upam, da nardim. Je res, da znanje smo na nek način, vsaj pri slovi, angli in mati pridobivali štiri leta, pri ostalih dveh izbirnih predmetih manj, ampak ne vem, zelo hitro vse pozabljam, med poukom sem bila lahko konstantno zelo živčna, nervozna in tudi zaradi tega težje sledila, itak imam mal izraženega add-ja/adhd-ja, pa tudi naglušna sem in dioptrija se mi je dost poslabšala v tem letu. In se zmeraj zdi, kot, da se moram vse na novo učit. Kokr sm rekla, zelo hitro pozabljam stvari, pa taka strašanska muka se mi je učit, tkoda verjetno se mi tudi zaradi tega zdi in mislim, da je tudi res tako, da mi neka usvojena, ali pa vsaj slišana učna snov, izpuhti iz glave. Okej, tole sem spet tko zakomplicirano napisala, lol.

Zdej že dva dni spet nenormalno veliko visim na telefonu in sm se prov, kako nej rečem, osramočeno počutila, ko sem pogledala moj včerajšnji screen time. Je bil višji od dolžine povprečnega delovnega dne. Jezus Christ. Ne vem, se mi zdi, da jo to postal nek tak coping mechanism. Pa pač skos imam tak filing, da moram ugajat in, ko grem v svojo sobo, vem, da se pričakuje, da bom delala za šolo in potem sem tudi tako previdno na telefonu. Sploh nimam striktnih staršev, daleč od tega, samo tako se trudim, da ne bi dajala vtisa, da nimam motivacije za šolo in, da samo "bluzim". Bi lahko vsaj "produktivno odlašala", če temu lahko tko rečem, ne pa da samo ždim pred malim zaslončkom in se iz ure v uro počutim slabše. Lahko bi šla kaj prebrat, poklicala koga, šla ven na sprehod, rešila križanko, pogedala eno epizodo Friends, pa se počutim tako nesproščeno, v lastni sobi. Ki je velika, jmam novo, večjo posteljo, tako kulsko veliko strešno okno, pa niti ne opazim tega, ker sem samo v svoji glavi. Je pa soba tudi zelo neurejena in nepospravljena, pisalna miza deluje že kar malo zanemarjeno, samo nimam energije, da bi kar šla pospravljat. Ker, če pa recimo bi se tega lotila, bi me "glodalo od nekje uzadi": "Zakaj ne delaš za šolo, kaj si bo mislila mami, če pride v sobo in vidi, da se ne učiš? Kakšen vtis pa boš ti pustila, ko na izpitu ne boš znala? Se boš spet kar predala, ali se kar poskusila izogniti vsemu, zdej, čist na koncu? Ko sta pred tabo samo še dva tedna agonije? Pičkica ena."

Tako lažje se je samo zabubit v telefon in gledat brezvezne videe (no na tem mestu samo tole: en zamimiv tipči je letos zmagal na Velika Britanija ima talent, sem zasledila med množico drugih ogledanih videov. Tak car. Sicer ja, ni ravno primer talenta in mislim, da zmage si glih ne zasluži no, hah, ampak vseeno je tko.. neumno smešen. Zgleda pač morš bit, ali ekstra talentiran, ali izjemno butast. Vam pripnem linkec. https://youtu.be/j5mVIYPG4MA) tudi brez zvoka, da lahko čimprej zaslišim korake po stopnicah, hitrostno odložim telefon in se usedem za mizo. Ker ne želim, da bi drugi vedeli, da v resnici ne delam za šolo. Vem, ful je čudno in sama sebi se zdim čudna in bedna. Tudi v stku se mi zdi, da nisem z ničemer. Ne spremljam kakšnih aktualnih novic, med skupnimi obroki se sploh ne pogovarjamo toliko, s tem mislim na starša in brata. Nikoli ne poznam trenutne najpopularnejše serije na Netflixu, o kateri vsi govorijo. Počutim se, kot da sem v zaostanku z vsem. V neki nevednosti. Samo v svoji glavi. V svoji jebeni glavi.

To je to, kar sem hotla reči. Res mi je žal, da se skos ponavljam in pišem ves čas o podobnih stvareh, ker sem še vedno zaciklana v tem svojem krogu misli in s tem povezanih dejanj. Hkrati pa moram napisat vse, kar me teži v danem trenutku in se mi zdi pomembno, da napišem. Tudi zato tako obrazložim vse, ker želim kakšne stvari bolj poudariti, želim, da so jasne, razumljive. No, upam, da so.
Hvala za branje.

Lepo se imejte,

Papiga na luni

Pa

Papiga na luni

Objavljeno: 13 jun. 2023 01:07

Še en update, ker zakaj pa ne.

Napisala sem še svoj zadnji uvodnik za 3. številko našega glasila. Vam, ko izzide in bo na spletni strani, pripnem linkec še za to.

Lahkoo noč,

Papiga na luni

Pa

Papiga na luni

Objavljeno: 14 jun. 2023 00:45

Pozdrav

Tako nezadovoljna sem s sabo. Žalostna v sebi in jezna nase večino časa. Mislim, da tega navzven ravno ne kažem. Do drugih želim biti pozorna, prijazna, skrbna. A v sebi tako močno občutim, da se res ne maram. Zakaj sem taka, kot sem? Raztresena in zmedena (in me preseneti, če se komu zazdim organizirana), anksiozna, sramežljiva, nerodna, preveč občutljiva. Saj se pojavijo občutki zadovoljstva na vsake toliko, na primer včeraj, ko sem vas updejtala glede uvodnika. Ampak hitro izvenijo.

Ne želim kakorkoli spammati, sploh ne, samo trenutno se mi tale kvadratek, v katerega pišem, zdi kot nekaj, kamor lahko izrazim, kako se počutim, ker ne vem, kako bi drugače.

Šibam zdej spat, zjutraj pa nervozno učenje angleščine za ustni izpit ob dvanajstih, ker danes spet ni šlo.

Uredništvo

Barbara Stožir Curk

Objavljeno: 14 jun. 2023 12:10

Odgovor svetovalke:

Draga Papiga na luni,

ko berem tvoje zapise, lahko rečem le, da so carski. Z veliko preciznostjo osvetljuješ svoj notranji svet, ga razlagaš, vrednotiš.

Čestitke še enkrat za vse dosedanje delo in trud. Veseli me, da so pred tabo samo še trije ustni in potem je to to. In tu, če se ustaviš in se pogledaš od zunaj, ti gre. In boš oddelala po svojih najboljših močeh, in še čez. In prav je, da si vzameš čas zase in čisto nič narobe, obskurno ali še kako drugače ni, da imaš v tem času razmetano sobo, da daješ možgane na off tudi z ogledi video vsebin, in da nisi v stiku z aktualnimi novicami. Ravnovesje med delom in počitkom v tem obdobju še posebej potrebuješ.

Zdaj že veva, da je ogromno misli, ki ti gredo skozi glavo in da ni smiselno, da jih zajemaš, ujameš in se z njimi preveč ukvarjaš. Pusti jim, da pridejo in gredo.

In uživaj v svojih sadovih dela. Kmalu se ponovno oglasi, z veseljem bom prebrala tvoj uvodnik.

Držim pesti za vse tri izpite in pošiljam velik objem.

mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja

Pa

Papiga na luni

Objavljeno: 02 jul. 2023 15:16

Hej hej! ????

Spet se pozno javljam, klasika! ????

Zdej sem seveda že konec - bom na kratko opisala končni potek mature, ker ne želim razmišljat, da je samo še 8 dni do "slavnega razkritja" naših rezultatov, oh.
Ustni izpiti so pa res šli, veliko boljše od mojih pričakovanj. Panično sem se pripravljala za njih, bila v časovni stiski, si prelistavala zapiske še dopoldne, ker sem bila na vrsti šele ob 12:00 in se hkrati poskusila miriti, ker sem bila res ekstraaa nervozna. Potem pa sem dobila res fajn listke, tuki je tudi veliko sreče, prav na vseh treh listkih so bila lepa, ali pa čisto solidna vprašanja in je šlo. :))

V naslednjem zapisu vam pošljem uvodnik, da tole ne bo predolga "jara kača", pa še povezave do prejšnjih dveh številk glasila in za 3., ko bo na spletni strani, ker mentorica ni še uredila tega, haha.

Trenutno smo pa z družino na enem super luštnem potovanju. Vam dam par namigov, kje smo. Verjetno boste hitro ugotovili.
-> Država v Južni Aziji, olepšana Indija, budizem. To hkrati predstavlja tudi tak odklop od tega, da ne razmišljam o maturi sploh, da ne razmišljam o vseh mogočih stvareh, o katerih bi in verjetno bom začela takoj tuhtat, ko bomo nazaj doma, o študentskem delu, urah vožnje, pospravljanju sobe in premovi sobe, vseh to-do-jih, ki bi jih uresničila, ker si med poletjem zmeraj zadam veliko stvari, ki jih želim preizkusiti, se naučiti, npr. kako za božio voljo se uporablja make-up, mislim, da bi bil že skrajen čas, naučiti se končno špilat ukulele, gledat čim več serij z angleškimi in španskimi podnapisi, ful bi rada napisala tak potopis o našem potovanju in bi ga objavila kar na svoji spletni strani, ki bi mi jo lahko brat pomagal narediti. Reševati bi mogla več križank, več brati, biti bolj aktivna. Še preveč sem na telefonu. Pa, tudi, če sem na telefonu, bi si mogla kaj prebirati, se kaj novega naučiti in ne biti samo na Instagramu in ostalih "zapravljalcih časa." Pa res se mi zdi, da nisem ravno splošno razgledana in bi si mogla tudi, ne vem, kako, si pridobiti še kaj več tega splošnega znanja. lahko vprašam kaj kar bi mi moralo biti jasno po štirih letih gimnazije. Danes sem očija vprašala, na koliko dni je polna luna in me je mal debelo pogledal. Ne vem, iskreno nisem vedela tega, ali pa sem pozabila? Skratkaa, stvari je še in še in se mi tudi zdi, da ne morem v aktivnostih, ki jih želim, oz. si kar rečem, da jih moram početi, ne zmorem uživat, ker je vzadi en zvrhan kup perfekcionizma in samokritike. Pa ni mi všeč tudi, da tako premlevam in razmišljam in sem cel filozof, namesto, da bi dejansko kaj naredila, se kaj novega naučila, odkrila. Se mi zdi boljše, da si bolj aktiven in res nekaj počneš, kot, da samo nekaj razmišljaš. Sem pa tudi še malo ugotavljala - bi bila zame primerna kakšna VKT? Ne vem, kako bi pojasnila staršem in lahko je drago, ampak mislim, da imam dost takih zakoreninjenih vedenjskih, miselnih vzorcev? Ali bi pa lahko samo se še kej zmenila za obisk z eno super svetovalko iz CPM-ja, ki sem jo omenila že čisto v mojem prvem pisemcu, ostale takrat omenjene opcije ne pridejo v poštev.

Noo, to je tooo, xD!

Želim vam lep lep dopust, ko si ga boste vzeli in spet hvala, da si boste ponovno vzeli čas in prebrali tale roman. :)

Čau čau ????

Uredništvo

Barbara Stožir Curk

Objavljeno: 10 jul. 2023 09:15

Odgovor svetovalke:

Draga Papiga na luni,

tako dolgo že čakaš na moj odgovor, (za kar se ti iskreno opravičujem) da se je zgodil danes ponedeljek, ko si si že lahko ogledala svoje rezultate na maturi. Čestitammmm, verjamem, da je šlo fajn in da si zadovoljna z rezultati, brez tistega, ja lahko bi bilo boljše. Veliko delo si opravila in zelo zaslužene so počitnice, ki jih preživljaš in so še pred tabo.

Ko sem prebrala tvoj osrednji del zapisa, sem si rekla. Zakaj toliko, kot ti praviš to do list, seznamov, kaj vse bi morala čez poletje. Razmišljam, kaj bi zate pomenilo, da bi si dovolila sprostitev v smeri - poskušam se prepustiti toku dogodkov, trenutnim željam in vzgibom, pa če to pomeni, da so dnevi zelo enostavni, brez aktivnosti, ki imajo vedno nek storilnostno naravnan cilj. Kaj bi to pomenilo zate? Misliš, da bi bilo smiselno poskusiti? Kako bi zmogla to sama s seboj, s svojimi visokimi pričakovanji do sebe, perfekcionizmom? Razmišljam, razmišljajva v smeri - to da si ti taka kot si, je dovolj. Si ok (pa brez ampak in če, in samo to še itd.).

Strinjam se s tabo, da je VKT zate primeren. Nekaj psihologov, psihiatrov v javni zdravstveni mreži je educiranih psihoterapevtov, precej pa jih dela v privatni praksi. To seveda pomeni plačilo za posamezno uro psihoterapije. Najini dosedanji pogovori, pa tudi prispevki na To sem jaz, "skrivajo" v sebi VKT tehnike in pristope, tako da smo te potopili v ta pristop pred časom :-). V kolikor si se dobro ujela tudi s svetovalko iz CPMja, je smiselno, da dobro sodelovanje nadaljujeta :-).

Vesela bom povezav na tvoje uvodnike, glasil. Z veseljem jih preberem v takšni obliki kot so, brez tega, da jih je potrebno pred pošiljam "zelo frizirati".

Do naslednjega zapisa te lepo pozdravljam. Uživaj v poletnih dneh, to si zelo zelo zaslužiš. Objem,

mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja

Pa

Papiga na luni

Objavljeno: 19 jul. 2023 01:11

Pozdrav pozdraaav :))

Tole pišem, medtem, ko čakam na bus in me tišči na wc, ker si nisem upala v lokal skočit in vprašat, če grem lahko na hitro odtočit. Ah ja! Okej, zdej je že drug dan in tole nadaljujem v temni sobici, preden se odpravim spat. Zakaj je pa taka orjaška pisava, vsaj meni jo pokaže, pa ne vem.

Ja, tako je, maturo sem opravila in rezultati so čisto okej, zihr pa pridem tudi na socialno delo. :) Hvala za čestitke. :))

Kar se tiče občutka, da moram biti skos storilnostno naravnana in ne morem kar poležavati.. Ja se strinjam, da bi mogla mogoče bolj sebe poslušat. Ampak se mi zdi, da potem res ne delam, ma čisto nič? In, da na tak način ne bom ničesar dosegla, če je smiselno, kar hočem reči? Ker imam tako močno željo, da bi nekaj naredila iz sebe. Da bi imela kakšen lušten hobi. Pa ničesar ne naredim v tej smeri, ali pa mi je pretežko, prezahtevno se lotiti, ali pa samo dobim en preblisk in potem enostavno pozabim, ker se zgubim v eni od samorefleksij. Zdej v tem tednu odkar smo nazaj iz potovanja, sem sicer tudi zbolela malo in menstra me še daje in sem zato samo ležala na postelji in visela, oz. še zmeraj visim na telefonu. In mi skos odmeva v glavi: "Izkoristi počitnice, samo letos imaš kar tri mesece, to je najlepše obdobje." Veliko ljudi mi je to reklo. In se sprašujem, kaj pravzaprav to pomeni, izkoristiti? Da pač počneš, kar ti najbolj paše? Ampak študentsko delo mi glih "nevemkokzelonoro" spet ne paše, morm pa ga malo vključit, da dobim kej denarčka.

Pa ure vožnje imam tudi in moj inštruktor je res en tak pedagog v pravem pomenu besede. Ker je večinoma, (danes mogoče je bil bolj tečen, ampak vsak ima dobre in slabe dni), prijeten, sproščen, spodbuden, se sprašujem, zakaj sem zmeraj tako napeta in živčna. Kot da bi se jezila nase, ker sama nisem taka, ker recimo, ko sem s kakšno prijateljico, bom pa čisto drugačna, bolk zgovorna, mejčkn bolj samozavestna. Je to po navadi tko, da ne pokažemo vsem vseh plati sebe? Res mi gre na živce ta moja nerodnost in živčnost in sramežljivost, ob določenih ljudeh se ful pokaže, pa ne vem zakaj. Mogoče, ker ga rees spoštujem, ker je res tak car, ki čist casually reče: "Jaa top, bravo, tole si pa zdej vrhunsko nardila." Pa še zaploska po možnosti. Hkrati se mi pa zdi, da ne vem, kje je mene našel in, da si ne zaslužim take pozornosti? On ima v glavnem kandidate s posebnimi potrebami (cerebralna paraliza, gibalna oviranost, manjkajoči deli telesa,..) in mu je res v izziv in v veselje delat z njimi in to se mi zdi sam, uauu, (to je čist pozitivno mišljeno), potem pa mene tko nekak enakovredno obravnava in se sprašujem, zakaj? Zakaj si je, kljub ogromno stvarem, ki jih ma, vseeno odločil, da bo še mene vzel in me učil, pa zdej se je odločil, da bo še moj spremljevalec? Damn.
Drgač ja, bom pa šla kej na CPM. A rees, sem malo v mrežah VKT že zdej, oo, haha, zanimivo! Lahko me še malo potapljate naprej v te vode. :)

V naslednjem sporočilcu končno prilepim te obljubljene linke do glasil, jutri vam pa slikam še uvodnik iz zadnje številke, ker je ni na spletni strani.

Lepo, lepo se imejte,

Papiga na luni, ali kar.. Anja :)

Pa

Papiga na luni

Objavljeno: 19 jul. 2023 01:14

Vsebina je skrita.

Uredništvo

Petra Tratnjek

Objavljeno: 19 jul. 2023 11:50

Pozdravljena Papiga na luni,

javno objavo glasil smo zakrili z namenom, da ne razkrijemo tvoje identitete.

Če pa želiš, da je javno objavljenja in se s tem strinjaš, pa nam sporoči.

In še obvestilo, da je svetovalka, ki odgovarja na tvoja vprašanja, trenutno na dopustu, zato boš verjetno odgovor prejela z zamikom.

Lep pozdrav iz uredništva #Tosemjaz

Uredništvo

Barbara Stožir Curk

Objavljeno: 20 jul. 2023 23:04

Odgovor svetovalke:

Draga Papiga na Luni, Anja :-)!

Kot so zapisali v uredništvu, drži, da sem že na dopustu. Pošiljam ti odgovore na tvoj zanimiv zapis in prebrana uvodnika :-).

Hvala za ponovno zaupanje. Čestitammmm, bravo, za opravljeno maturo. To je pomemben dosežek na tvoji izobraževalni poti, en tak mejnik, s katerim vstopaš v tretji, fakultetni izobraževalni del. Upam, da ti uspe pridet na željeno izbiro.

Super, da si bila, ste bili na potovanju. Odmik od vsakdana, rutine, spoznavanje novih svetov, odpira bolj širok način razmišljanja in daje širše perspektive. To zna biti tudi čas, ko razmišljaš o hvaležnosti za stvari, ki jih imaš, za prijatelje in družino, zase, da si takšna kot si. Fajn.

Prebrala sem oba tvoja uvodnika. Odlična sta, dobro napisana. Kot že nekajkrat, bom tudi tokrat povedala še enkrat - besedilo lepo teče, je vsebinsko bogato in povezano. Predlagam, da jih (uvodnike) večkrat prebereš, ker si v njih zapisala pomembne nasvete, ki bi jih bilo smiselno upoštevati. Citiram: "Hej, ti, pa sej si čist kul. Si ena posebna, unikatna osebica in v redu ti gre. Imaš pač svoje dileme in težavice. Nima veze, kako večje probleme ima lahko sosed poleg tebe. Nima veze, kako bolj sposoben se ti lahko zdi tisti odličnjak v drugi klopi ob oknu. To, kar doživljaš in prestajaš ti, je povsem veljavno, lahko pa si izbereš, kako boš s tem hendlal.« in "Pobeg pred tečnimi mislimi, ki me vztrajno opominjajo na vse šolske obveznosti in mi kvarijo razpoloženje, ter osvoboditev in prostor, v katerem lahko malo zadiham, dam stvari ven, jih iztisnem iz sebe. Dejavnosti, ki nam to omogočajo, je pravzaprav veliko. Lahko tečeš, lahko se zjokaš, udarjaš s »povštrom« po steni ali si na največjo možno glasnost nabiješ najbolj depresivno muziko na svetu. Zatopiš se v aktivnost, se prepustiš, osvobodiš. Pomisli, kaj se zgodi? Se počutiš bolj pomirjenega? Kot da si izlil nekaj iz sebe? Lahko se vržeš tudi v pisanje. In poezija deluje na tak način. Prav zato se mi zdi krasno, da smo toliko prostora namenili ravno temu. Pesmi lahko vsakemu pričarajo nekaj povsem svojstvenega."

Verjamem, da velikokrat slišiš stavek - izkoristi tri mesece počitnic itd. A kaj ta stavek tebi pomeni? Kaj vse bi morala početi, da bi bila zadovoljna? Koliko dejavnosti je potrebno obkljukati? Zakaj že? Razmisli kaj bi želela početi ali pa nič početi ali početi v manjši meri, ali se družiti s prijatelji, brati knjige...itd. Počni kar ti želiš znotraj okvirjev, ki jih verjetno dogovoriš z družino. Zapisala si, da ne bi šla počitniško delat. Razmisli kaj s tem delom dobiš, pridobiš? Kakšne delovne izkušnje, nova poznanstva, preizkušanje sebe v realnem - odraslem svetu itd. Ob tem pa seveda vprašanje kaj bi delala? Počitniško delo je lahko del dolgoročnega cilja - karierne poti. Ko se boš odločila kaj boš ali ne boš počela med počitnicami, pa potem to sprejmi, stoj za odločitvijo in ne dovoli, da te morebitni neprijetni odzivi preveč zaposlujejo in ovirajo.

Se strinjam s tabo, ja, vsakemu ne pokažemo vseh svojih plati osebnosti. Tu si sami postavimo meje, sploh glede odnosov, ki so lahko bolj formalni ali pa zelo intimni. Se strinjaš? Tudi ti selekcioniraš kaj poveš in kako se obnašaš s tem ali onim prijateljem, kako s starši, sorodniki itd. In tako je prav, je varovalno do same sebe.

Veseli me, da delaš tudi izpit za avto in da imaš z inštruktorjem dober odnos. Zakaj je sprejel še tebe, ob vsem ostalih kandidatih, težko rečem. Predlagam, da ga vprašaš in ti bo povedal.

Podpiram odločitev, da boš še šla na CPM.

Za konec pa te še malo "potopim" v VKT, kot si napisala. Vedno znova zapišeš kaj vse moraš početi, katere aktivnosti še izpeljati, ves čas v dokazovanju ali sem uspešna, me bodo opazili itd. Razmisli zakaj? V VKTju bi govorili o bazičnih prepričanjih, ki "poganjajo" tvoje delovanje.

Čakam na tvoj naslednji zapis. Morda lahko, če bi želela nadaljujeva komunikacijo tudi preko e naslova uredništva, tako ne bodo vsi zapisi javno objavljeni na portalu. Če bi tako želela, nam lahko pišeš na tosemjaz@nijz.si.

Pošiljam ti velik objem in še enkrat čestitke, ob vsem, predvsem tebi, tvoji neponovljivosti, edinstvenosti. Se strinjava, kajne?

mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja

Pa

Papiga na luni

Objavljeno: 05 nov. 2023 22:33

Vsebina je skrita.

Pa

Papiga na luni

Objavljeno: 06 nov. 2023 20:27

Pa še too, še ena dilemica, ki me na vsake toliko tudi bremeni. Kar krivo se tudi hkrati počutim, da sem doma, sploh, ker sem zdaj spoznala veliko ljudi, ki so v študentskih domovih. Si malo očitam, da sem v "hotelu mama". Ampak saj niso vsi študentje v študencih, veliko jih je še zmeraj doma, vsaj mislim. Pa se mi kar zazdi, da sem zdej mal priviligirana, ker doma lepo dobim večerjo in me pozdravi naš štirinožni kosmatinec.

Te

Težave z učenjem

Objavljeno: 16 nov. 2023 17:07

V uredništvu smo tvoje vprašanje prestavili v samostojno temo. Najdeš ga lahko tukaj.

Pa

Papiga na luni

Objavljeno: 22 nov. 2023 20:37

Hej hej,

ne želim biti tečna sploooh, pošiljam samo prijazen opomniček, da bi mi odgovorili, ko boste lahko, ker se kr bedno počutim zadnje dni.

Lepo se imejte,

Papiga na luni

Uredništvo

Barbara Stožir Curk

Objavljeno: 24 nov. 2023 14:38

Odgovor svetovalke:

Draga Papiga na luni,

res že nekaj časa čakaš na odgovor in res tudi drži, da si mi poleti poslala sporočilo. Se opravičujem, ker nisem bila odzivna oz. ti odgovarjam z ogromno zamudo. Povozil me je čas, kar pa seveda ni povsem umestno.

Vem, da si bila sprejeta na socialno pedagogiko, ki je bila tvoja prva študijska izbira. Pogosto se zgodi, da k študiju pristopimo s (večjimi, manjšimi, realnimi, nerealnimi) pričakovanji, ki pa se lahko ali pa ne uresničijo. Novo okolje, novi sošolci, profesorji in predmeti ponujajo nove priložnosti, ob tem pa tudi negotovost kako bo šlo. In to je povsem normalno. Kako se lotiti, kako delati, kako se organizirati, kako se potruditi hoditi na predavanja, ki so lahko ali pa niso zanimiva, na vaje, ki so obvezne in zahtevajo poročila, pisanje seminarskih nalog. Tu razumem, da se lahko hitro zapletemo v misli, da to ni to, ker je potreben napor in delo, pa še ne vemo ali bi ali ne bi. Potreben je čas in nekaj več priložnosti, da boš videla ali je ta študij dejansko primeren. Čakajo te še praktične vaje, pa praksa, pa predmeti, ki bodo manj teoretični in bolj praktično naravnani. Prvi letnik študija je namenjen temeljem in teoretski podlagi, kar ti bo omogočalo razumevanje materije in delovanja v prihodnje. Poskušaj korak po koraku. Kot sva že govorili, naredi si urnik, delaj sproti, vzemi si dovolj prostega časa in skrbi za higieno znanja. Pa z realnimi pričakovanji. O tem sva že govorili. Razmerje med delom in prostim časom naj bo čim bolj ustrezno.

Zapisala si, da živiš v "hotelu mama", in da razmišljaš kaj bi bilo bolje. Kako bi zmogla sama, kako bi skrbela za hrano, pranje oblek. To lahko poskušiš doma in preizkušaš svojo samostojnost. Kaj praviš?

Dovoli si, da si ti ti. Da imaš svoje mnenje (uvodnik je bil odličen), da imajo drugi drugačnega, da imaš pravico biti samo na kavču in se relaksirati, gledati sonce.

Super, da si vključena v vožnjo šole in da bosta z učiteljem dobro načrtovala ure usposabljanja. Verjamem, da boš zmogla. Počasi, z tehniko izpostavljanja.

Ko boš brala najino komunikacijo od prej, se zdi, da se teme, ki te obremenjujejo ponavljajo. Morda bi o njih spregovorila tudi v študentski svetovalnici, na fakulteti, kjer študiraš, jo imate.

Greva počasi naprej. Po korakih. Si lahko določiva cilj, ki bi mu sledili? Glede študija, samostojnosti, odmika od občutkov krivde, sramu?

Velik velik objem in še enkrat opravičilo.

Vse dobro,

mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja

Pa

Papiga na luni

Objavljeno: 25 nov. 2023 23:01

Vsebina je skrita.

Uredništvo

Barbara Stožir Curk

Objavljeno: 27 nov. 2023 22:11

Odgovor svetovalke:

Draga Papiga na luni,

hvala ti za ponovno zaupanje. Scenarij, o katerem si razmišljala, medtem ko si čakala na odgovor ni bil realističen. Nikakor ni šlo za to, da bi bila kot praviš "totalno" nadležna ali kaj podobnega. Ravno obratno. Si zelo zanimiva sogovornica.

Super, da razmišljaš, da boš obiskala študentsko svetovalnico ali morda skupino za spopadanje s stresom. Podpiram vključitev na eno skupino, da ne bo preveč naporno in razdrobljeno. To je res pomemben korak.

Super, da si razmislila o cilju, ki bi mu za začetek sledila. Strinjam se, da je najprej pomemben eden, ki je dosegljiv, ki vsebuje manjše korake in načrt, ter je merljiv (boš vedela koliko ti do tja glede na postavljene kriteriji, ki pa morajo biti zelo realni, dosegla). Ko sem brala kaj vse razmišljaš o sebi in kaj če sem, kaj če sem...sem se kar malo izgubila. Osredotočiva se na to kaj si in si ok taka kot si, poskusi biti ti. Pa kaj če nisi dovolj hvaležna, pa kaj če se ti ne da okrasiti sobo, pa kaj se bo zgodilo če ne bo to in ono. Pomisli, kaj najslabšega se lahko zgodi, kaj najbolj katastrofalnega. Začneva pri cilju, ki je povezan s tvojo samostojnostjo - npr. ker razmišljaš kako bi bilo, v kolikor ne bi bila v mama hotelu - skrbim za pranje svojega perila. Ali pa izberem morda takšnega, ki se nanaša na tvoj študij - redno obiskujem predavanja. Pa boš delala na preprečevanju odlašanja nalog, na sledenju nekemu ustaljenemu ritmu. Ob tem pa tudi prostor za prosti čas, brezdelje, in to brez občutkov krivde.

Občutki krivde in sramu - si zapisala. S čim se povezujejo ti občutki oz. ta čustva. Povsem z nesprejemanjem same sebe. Do sebe postavljaš visoka pričakovanja, ki jih je vsak dan, v vsaki dejavnosti težko uresničiti in jim slediti. Ideja, da si zapisuješ lepe, dobre stvari o sebi je zelo na mestu, iz tega sledi hvaležnost in čuječ odnos do sebe.

Sprejemanje sebe je tvoj glavni cilj. Se strinjaš? A greva po korakih.

Boksarska vreča, ki jo omenjaš je lahko oblika sprostitve, kot je tu še sprehod, tek, pogovori s prijatelji, poslušanje glasbe, branje... in brez pričakovanj, da moram tudi v tem biti najboljša.

Pošiljam objem in se veselim tvojega ponovnega zapisa.

Vse dobro,

mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja

Pa

Papiga na luni

Objavljeno: 29 nov. 2023 22:30

Vsebina je skrita.

Pa

Papiga na luni

Objavljeno: 01 dec. 2023 17:15

Hejj,

mal sm še razmišljala. Tesnoba me ful obremenjuje in mogoče bi si tudi tuki nek cilj postavila. Tko, vse mi je pomembno in ne vem, kaj nej si za cilj zastavim najprej.

Pri tesnobi je tko, da se obremenjujem čez dan za manjše stvari, o čemerkoli razmišljam in v katerikoli situaciji, kjer so drugi ljudje, se znajdem. Potem sem na koncu dne zaradi tega ekstra zmatrana, otožna in znam biti tudi tečna do ostalih družinskih članov. Verjetno, ker rabim veliiiik miru in časa zase.

Lep vikend:)

Uredništvo

Barbara Stožir Curk

Objavljeno: 03 dec. 2023 23:27

Odgovor svetovalke:

Draga Papiga na luni,

hvala ti za ponovno zaupanje. Strinjam se s tabo, da je potrebno izbrati neko področje, temo, na kateri želiš delati, spremeniti na tem področju tvoje vedenje in doživljanje ob tem. In res je, kot praviš, ko se začne spremenjati vedenje na enem področju, to vpliva na druga področja v tvojem življenju. A počasi in potrpežljivo.

Berem, da si se raziskovanja kako k temu pristopiti lotila zelo sistematično.

Izbrala si - cilj: redno se posvečam študiju ali pa cilj - ne odlašam. Oba cilja sta povezana in sta namenjena k temu, da opravljaš študijske obveznosti. Bo to držalo.

Cilj oblikujemo zelo konkretno in jasno. Kaj pomeni redno posvečanje študiju, ne odlašati. Lahko to zapiševa bolj konkretno. Npr. Hodim na predavanja in na vse vaje. Ali pa Sproti pišem naloge, ki jih dobimo pri vajah.

Ko si postavljaš načrt, pa do sebe ne bodi stroga in toga v postavljanju meril. In kaznovanje v kolikor ne bi uspelo.

Zapisala si, da morajo biti cilji SMART, torej:

S - tvoj zapis je zelo konkreten.

M - to pomeni, da boš točno vedela kolikokrat si bila ali nisi bila. Odlašanje - že ozaveščanje želje po odlašanju je pomembno, nato pa razmislek kam te odlašanje pripelje in kakšen je dolgoročni učinek tega početja. Je pa na tem mestu potrebno v meritve vnesti odpustke.

A - dosegljivi v smeri ali jih zmoreš doseči.

T - v tem tednu si zastavljam ta cilj s temi koraki, je to realno, bo to mogoče. Postavljaj si časovno krajše cilje, takšne, ki jih zmoreš.

Kako dober stavek - te citiram - Sprejemanje sebe je en tak glavni cilj. Kako bi pa tu lahko začela?

Lepo te pozdravljam. Objem. Verjamem vate, v tako kot si, brez pričakovanj kakšna bi morala biti.

mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja

Pa

Papiga na luni

Objavljeno: 28 dec. 2023 10:51

Vsebina je skrita.

Uredništvo

Barbara Stožir Curk

Objavljeno: 03 jan. 2024 22:08

Odgovor svetovalke:

Draga Papiga na luni,

želim ti dobro 2024, brez velikih ciljev in pričakovanj do sebe ter tudi do drugih, tistih, ki jih imaš rada in z njimi stopaš v odnose.

Veseli me, da zmoreš pogledati na svoje uspehe. Teh je precej in eden zadnjih je opravljen vozniški izpit. Bravo. Uau. To je še en korak na poti k samostojnosti. To sicer treniraš tudi s skrbjo za bolno mamo, za gospodinjstvo. Kako ti gre? Kako se počutiš? Kako ti je všeč možnost večjega nadzora nad dogajanjem?

Zapisala si, da so prazniki eden od "dejavnikov tveganja" za nihanje razpoloženja. Kot si zapisala sama, smo bombardirani z najrazličnejšimi oglasnimi sporočili kako bi moralo biti vse popolno in super, z veliko darili, obloženo mizo in v popolni družini, kjer se nihče ne krega. To v realnosti ni mogoče. V družinah so konflikti del vsakdana in nemogoče je pričakovati, da je vedno vse ok. Polno je kompromisov, prilagajanj itd. In kot praviš so prazniki precej manj rutinsko obarvani in to verjamem, zate ni dovolj ok, ker te tak način ne usmerja v aktivnosti, v dejavnosti in se lahko prepustiš trenutno navdihujočim aktivnostim. In to je tudi povsem ok, prazniki so temu namenjeni, počitnice na sploh.

In potem je tu še neopravljena sprotna obveznost. Kaj se je zgodilo, ko nisi oddala kar bi morala? Lahko to še nadoknadiš? Popraviš? Verjetno je tu možen pogovor s profesorjem, kakšen mail itd. Napake so dovoljene in to sva že razdelali. Odlašanje se tudi zgodi, in veš kako se mu izognit. Vedno pa pač ne gre. Tako kot tudi napovedovanje kako bo vse enako ...ni na mestu. Imaš podporo, razumeš sebe bolj, poznaš načine kako si lahko pomagaš in to ti lahko pomaga v podpori, v procesu učenja.

Super, da obiskuješ psihoterapevtsko skupino in da imaš možnost še za individualna srečanja. Verjamem, da je izvajalec educiran in deluje pod supervizijskim nadzorom.

Ostajava v stiku. Veselim se tvojim sporočil, brez pričakovanj kaj bi morala vse uresničiti. Sprejemam te tako kot si. Objem.

mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja

Pa

Papiga na luni

Objavljeno: 04 feb. 2024 12:51

Vsebina je skrita.

Uredništvo

Barbara Stožir Curk

Objavljeno: 18 feb. 2024 14:13

Odgovor svetovalke:

Draga Anja,

se ti opravičujem za zelo pozen odgovor. Priznam, med vsemi obveznostmi, se je tudi meni zgodilo odlašanje. Informacija za obe, to se zgodi in praktično nemogoče je biti vedno v vsaki situaciji povsem ažuren in 100%.

Super, da hodiš na skupinska srečanja in individualno psihoterapijo. Podpiram obiskovanje tudi v prihodnje.

Prvo leto študija nam lahko prinaša zanimive izkušnje in informacije, da vedno izvedba ni v skladu z našimi, tokrat tvojimi pričakovanji. Novo okolje prinese marsikatero novo spoznanje in usklajevanje dosedanjega načina delovanja z novimi zahtevami. Za to potrebuješ čas, tudi potrpežljivost. Tu se strinjava.

Kaj najhujšega se lahko zgodi? Tudi v primeru neopravljenih izpitov? Rokov je več, kar pomeni več priložnosti. Se strinjaš?

Pomembno je, da ohranjaš vztrajnost, da poskušaš slediti ciljem in si dovoliš napake. Pa da, kot si zapisala, nameniš čas tudi gibanju, tudi prijateljem - to ti uspeva?

Za konec - ne govoriva o jamranju - gre za pogovor in veseli me, da se vedno znova obrneš na svetovalnico #Tosemjaz.

Želim ti dobra predavanja, s katerimi začnete v prihodnjem tednu. Veselim se tvojega ponovnega pisma.

Objem,

mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja

Pa

Papiga na luni

Objavljeno: 01 apr. 2024 13:02

Vsebina je skrita.

Uredništvo

Barbara Stožir Curk

Objavljeno: 03 apr. 2024 15:07

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena, draga Anja!

Kako lepo, da si se oglasila. Prav z veseljem sem prebrala tvoje sporočilo. Veseli me, da ti gre dobro na faksu - to kar si zapisala - dolgočasna predavanja, lovljenje rokov sodi zraven. Vem, da te to obremenjuje, a razmisli - imaš ogromno dokazov, da si v preteklosti dobro opravila obveznosti in je šlo, četudi ni bilo vse v skladu s tvojimi pričakovanji. Super, da hodiš na podporno skupino in na individualna srečanja k terapevtu. Na tej poti kar vztrajaj. Super, da si se opogumila tudi za raziskovanje socialnih stikov, možne partnerske zveze s fantom. Tinder je, kot si zapisala, lahko ena taka ok vstopna točka, odnose, ki jih boš pa vzpostavljala, pa le daj v realnem okolju, kjer boš imela priložnost fanta, dekleta spoznati v različnih realnih situacijah. Ni ti treba hiteti in fajn je, da delaš stvari, ki so tebi ok. Tudi v partnerskem odnosu počni le tisto, kar tebi ustreza in ne na način, da boš poskušala ustreči partnerju. Velja? Tudi ti želim, da se razvije, kot si zapisala kaj lepega :-).

Zapisala si, da se je poškodovala mama, pa dedek in da se z očetom ne razumeta dobro. Verjamem, da bodo zdravniki, medicinske sestre naredile vse, da bi pomagale tako mami kot dedku. Tudi ti, kolikor zmoreš glede na čas in zmožnosti. Je pa to stanje verjetno kar obremenjujoče in stresno, kar se lahko rezultira v več nervoze, nepremišljeno izrečenih besed, tudi s strani očeta. Ob že prej ne najboljšem odnosu.

Pomembno je, da veš, da ti ne moreš odgovarjati za vedenje drugih, še posebej ne odraslih. Poskrbi pa zase, za svojo dobrobit. In ja, to ni sebično.

Želim ti lepe pomladne dni, tako na faksu, kot v družbi prijateljev in fanta (mu že lahko tako rečeva?).

Veselim se tvojega ponovnega zapisa. Do takrat pa vse dobro,

mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja

Pa

Papiga na luni

Objavljeno: 21 apr. 2024 19:24

Hejla hej :)

Pa se spet javljam. Ja, saj ugotavljam, da na koncu se mi stvari iztečejo, tudi, če pač ni popolnoma tako, kot bi pričakovala in si idealistično predstavljam v svoji glavi. Se zmeraj sama nase jezim, kako se mi ne da, da vse delam zadnji trenutek in preveč površinsko, a na koncu me grozeči rok za oddajo vseeno prisili, da zadevco naredim. A tudi, če nekaj dokončam, ne bom povsem zadovoljna. Se prikrade en nesramen glasek, ki mi govori, da večina mojih kolegic dela (mislim študentsko delo), ker pač si morajo tudi plačevati bivanje v Ljubljani, meni pa tega ni treba, da tudi prostovoljka nisem in sem čisto premalo aktivna, da, če bi imela več vsega, bi si bolje organizirala čas. (Samo, če pa se pojavi kakšen dan, bolj poln aktivnosti, me pa obremenjuje to, da je veliko vsega in sem še bolj napeta.) Da sem premalo aktivna mislim v smislu, da samo hodim na faks, kdaj pa kdaj grem plavat in se dobim s kkšno prijateljico, ali s fantom. Tako ja, zdej mu lahko rečem fant, hehe. :) Ne vem, kdaj bom povsem zadovoljna s sabo, če kdaj.

Doma je še zmeraj bolj napeto, ampak se mi zdi, da se bolj obremenjujem sama s seboj in s svojo zaljubljenostjo, kar po svoje je verjetno tudi okej, ker se potem mogoče manj sekiram, kako bo z mami in z dedijem, po drugi strani pa se jezim, da sem premalo skrbna in se premalo "brigam".

Drugače pa ja, kar se tiče moje zvezice, toliko enih misli imam, tale tipči pa verjetno miljaužnkrat manj razmišlja. Vse možno me skrbi. Sem pa taka, da se hočem o vsaki dilemici, ki si jo v glavi ustvarim, z njim pogovoriti in mu jamram ves čas, ker ne želim samo v sebi zadrževat. In me vsakič znova pomiri, a potem vsakič znova iščem še ene dodatne "kaj pa če-je" in sem en tak velik pesimist. Se sprašujem, kaj sploh vidi na meni, da bo samo ušel, ko bo vdel, kako zakompleksana oseba znam biti, da mu grem itak že na živce, da ga motim, da nisem dovolj kul zanj in bla, bla, bla, blaa.. Ampak potem se res probam vsakič opomnit na način: "Okej, Anja, prinesel ti je rožce, rekel ti je, da te ima rad, vedno te objame in stisne kot enega plišastega medvedka, vidi same dobre lastnosti na tebi,.."

In potem se še jezim, pismo, zakaj samo ne morem uživat, da zdaj mi pa res nič ne manjka, da bi pa mogla biti končno že boljše razpoložena.

Hvala stokrat za ponoven odgovor.

Želim vam luškan teden,

Anja

Uredništvo

Barbara Stožir Curk

Objavljeno: 25 apr. 2024 22:13

Odgovor svetovalke:

Draga Anja,

hvala, ker si se ponovno oglasila. Rada berem tvoje zapise. Veseli me, da vedno znova ugotavljaš in si dokazuješ, da mi potrebno biti v vsem popoln in da se dogodki, stvari odvijejo v smeri ciljev, ki si si jih zastavila, kljub temu, da si predhodno dopoveduješ kaj bi vse morala ali kaj nisi. Občutki krivde in perfekcionistična naravnanost te ovira, to si si že večkrat dokazala. Se strinjaš? Enako je s primerjavami - kaj počnejo drugi, pa ti ne. Kaj ti to prinaša? Spet rangiranje in ob tem misli - sem, nisem ok. Kaj lahko tu narediš? Mogoče je tu na mestu samoopomnik v smeri - sem ok takšna kot sem in ej, primerjave si tu ne dovolim. Še vedno imaš možnost, da poleg faksa, kjer je potrebno delat, izbereš še druge aktivnosti. Kot vem hodiš na individualna srečanja s psihoterapevtom, pa na skupinska, pa plavaš, pa družiš se tako s prijateljicami, fantom :-). Prihaja poletje, počasi, in razmisli kako ga boš preživela. Bi se v tem času preizkusila v prostovoljstvu, v kakšnih izmed študentskih del itd. Pa vse to zaradi sebe in ne drugih.

Noro lepo se mi zdi, da si našla obojestransko naklonjenost s fantom. V odnosu se poslušajta, dajta pa si tudi prostor, da sta to kar sta. Dvomi in negotovost lahko načenja odnos, bolje je da vprašaš, ko te kaj zanima, ko dvomiš itd. In kot si zapisala - dokazov, da vama je lepo, imaš dovolj. Ustavi se pri tem in bodi čim bolj hvaležna.

Zapisala si, da bi morala biti boljše razpoložena. Veno znova - morala, pa nisem, drugi so tako jaz pa nisem. Ti si ti in poskusi se sprejemati tako sebe kot tako kot sebe v odnosu z drugimi. Ujemi trenutke in uživaj v njih. Kaj bi morala - te besede naj počasi nadomesti kakšen drug, bolj prijazen stavek do tebe (sebe).

Želim ti kot praviš ti, luškan vikend in prvomajske praznike. Ostajava v stikih. Veselim se tvojega novega sporočila.

mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja

Pa

Papiga na luni

Objavljeno: 25 avg. 2024 21:11

Vsebina je skrita.

Pa

Papiga na luni

Objavljeno: 05 okt. 2024 00:39

Vsebina je skrita.

Uredništvo

Barbara Stožir Curk

Objavljeno: 10 okt. 2024 22:37

Odgovor svetovalke:

Draga Anja,

najprej čestitke za direkten zaključek svojega, kot si zapisala mini romančeka. Strinjam se s tabo. Nikakor ni fajn čakati predolgo na noben odgovor, kaj šele, če se odločiš da pišeš v svetovalnico in potem si prepuščen na milost in nemilost tistega, ki si bo, ne bo vzel, ne bo zmogel vzeti časa za odgovor. Jeza je na tem mestu zelo ustrezna.

Se opravičujem za moj pozen odgovor. Sedaj se že igram besedno igro in pravim, da je pri nas doma na obisku viroza, ki je uspešno izvedla družabne ure pri vseh članih naše družine. Vzrok za mojo neodzivnost je torej viroza.

Sicer pa sem res vesela, da si se oglasila. Tvoj zapis je ličen in lepo teče, verjamem, da bi bil takšen tudi brez posebnega friziranja in ponovnega oblikovanja stavkov.

Super, da se ti je uspelo vpisati v drugi letnik in da lahko nadaljuješ s študijem. Berem, da ti je to ok, hkrati pa ti ni. Zapisala si, da so ti vsebine zanimive, manj kolegi, s katerimi sodeluješ, zanima pa te še precej drugih stvari - poučevanje plavanja, pa swing (uauuu), pa prostovoljstvo (uauuu) in obiskovanje študentske svetovalnice. Ob vsem te sprašuješ ali je to to, želiš si pustiti velik pečat, doseči nek zelo pomemben cilj in poskrbeti, da ne boš na koncu neka neopazna Anja, neka tam iz tiste vasi, mesta. Ko to pišem, čutim težo pod svojimi prsti. Moram, moram, pa nisem, pa mi ni uspelo... Lahko razmišljava realistično. Kaj vse ti je že uspelo? Izbrala si in se zmogla uvrstiti med tiste študente, ki se izobražujejo na najbolj zahtevni fakulteti, uspešno si opravila prvi letnik in zdaj obiskuješ drugi letnik. Imaš odločbo in delaš. Odlično. In ja, so dnevi, ko ti gre dobro, so dnevi ko ti ne gre. Ves čas pa od sebe zahtevaš veliko. Kaj vse bi morala in ali res vse to realno lahko narediš? Kaj se bo zgodilo, če vsega ne boš naredila ali ne v popolnosti, kot to predvidevaš? Potem pa nastopi utrujenost in ponoven razmislek - zakaj pa nisem in krog se zavrti. In potem še občutki, da samo obstajaš, da se samo premikaš, da te premika svet okrog tebe in ti slediš. Lahko narediva listo realnih ciljev in načrtov, ob tem, da imaš čas za stvari, ki jih imaš tudi rada - hobiji, pa druženja s prijatelji. Potenciale imaš, in ne v smeri drama queen. Takšnih obsodb si ne dajej, ker ne koristijo. Napiši si vsaj 5 stvari, za katere si lahko do sebe hvaležna. Velja? In super se mi zdi, da razmišljaš o izmenjavi in samostojnem življenju.

Veseli me, da tvoja starša hodita na psihoterapijo in skušata ohraniti, krepiti partnersko zvezo. In ti ob vseh aktivnostih skrbiš še za brata, ki je kot si zapisala Asperger in te potrebuje. Verjamem, da ni vedno lahko. Koliko se primerjaš z njim? Praviš je ekstra priden študent.

Kako si do sebe v procesu žalovanja za preteklo partnersko zvezo?

Verjamem, da mama in teta dobro skrbita za dedka in da je to obdobje stresno za njiju, pa tudi za vaju z bratom. Čakalne vrste v domovih so res dolge in veliko bremena pade na svojce, ko želijo čim bolj pomagat svojim dragim. Verjeti moramo, da bo kmalu prostor, pa tudi da bo dedku tam dovolj dobro.

Evo. Spet sva obe pustili pečat, sled. Najprej ti z zapisom, sedaj še jaz. Draga Anja - to, da si na svetu, da si z nami, ima velik smisel. Smisel svojega življenja in poti poskusi videti ti in verjeti v to. Vsak dan ti ponuja nove priložnosti za to.

Vabim te, da jutri čuječe stopiš v nov dan in se veseliš sebe, da si tu z nami, tam v predavalnici, s plesnimi čevlji na swingu, med otroci, ko jih učiš plavanje, s starostniki v domu, ko si sama s seboj v postelji, ko poslušaš dežne kaplje, ko se pogovarjaš z mamo, očetom, bratom, dedkom. Nameni si dolg objem.

Veselim se tvojega naslednjega branja. Še malo pa bova pri drugi obletnici :-).

Pazi nase. Velik objem ti pošiljam.

mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja

Pa

Papiga na luni

Objavljeno: 04 mar. 2025 19:44

Vsebina je skrita.

Uredništvo

Barbara Stožir Curk

Objavljeno: 05 mar. 2025 12:01

Odgovor svetovalke:

Draga Anja,

lepo, da si se ponovno oglasila. Ko berem, se ne osredotočam na slovnično pravilnost, zanima me vsebina, ki si jo zapisala :-).

Res je, smo že v marcu in dnevi kar letijo, smo pa v zelo lepem delu leta. Sama si zapisala, da so dnevi toplejši, prijetnejši, več sonca. To nam vsekakor pride prav, da si napolnimo baterije za izzive, ki nas čakajo. Čestitam za opravljen izpit, tudi za avdicijo (prijavo) na Radiu Študent.

Čaka te še en izpit, pa izpit za učiteljico plavanja. Ob vsem tem, pa se spopadaš z nešteto mislimi in vprašanji (zapisala si "nekimi problemčki" - katerimi?), ki te odvračajo od fokusa in usmerjajo v razmišljanja, ki se kasneje zaradi časovne stiske, lahko rezultirajo o občutkih krivde, neuspešnosti, obtoževanja sebe.

Bi ti lahko pomagalo, če bi fokus držala z urnikom, vsaj zdaj pred izpitom? Morda z kakšno od aktivnih oblik učenja - da si delaš zapiske, slikice, govoriš na glas, se mogoče posnameš? Misli, ki ti gredo skozi glavo naj pridejo in grejo. In ob tem si postavi tudi cilj. Kaj je zdaj pomembno? Narediti izpit ali narediti izpit z določeno oceno? Kaj pomeni dogovoriti se za izredni rok? Kako ti lahko tu pomaga pogovor s profesorico? Način dela je seveda drugačen od gimnazije, sploh, ker si mora študent/ka sam postaviti organizacijo dela, učenje. To ni tako enostavno, hitro se lahko zgodi odlašanje. Bi se tu lahko posvetovala s kolegi kako si organizirajo delo, kako se učijo, na katere vsebine se osredotočijo, da ni preveč? Morda o tem povprašaš v skupini, ki jo obiskuješ? Kako se ti zdi ta predlog?

Razumem, da se težko ne ukvarjaš z mislimi kaj si bodo drugi mislili, kako bodo reagirali, če vprašaš. Ponovno te vračam v razmislek - kako lahko vem, kaj si drugi mislijo? Je to mogoče? So takšna razmišljanja nerealna in pri meni povečujejo tesnobo? Praktični del plavanja - poskusi se pripraviti z vizualizacijo - kaj me čaka, kako bom šla v vodo, kako bom plavala, kako bom povedala navodila, na kaj moram paziti, česa ne smem izpustiti....Potem pa - zaupaj vase, dovoli si, da si ti. Enako pri izpitih. Ti lahko pri tem pomaga izkušnja avdicije, pa urednikovanje gimnazijskega časopisa...

Čeprav se zdaj sprašuješ o smiselnosti obiskovanja terapevta, sem mnenja, da napreduješ. Ozaveščaš, prepoznaš težave, tudi možne poti, rešitve že poznaš. Sedaj pa počasi to krepiš in deluješ v smeri kot dogovorjeno. Bodi potrpežljiva s seboj.

Oglasi se, kako je šlo z aktivnostmi. Vzemi pa si tudi čas za posedanje ob Ljubljanici, sončkanje s prijatelji. Uživaj s seboj.

Lepo te pozdravljam,

Barbara S. Curk, psih.

mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja

Wa

Waiting

Objavljeno: 05 mar. 2025 15:45

Draga Anja, draga ga. Barbara, z vsem spoštovanjem, ampak tale vajina korespondenca ima že malo značaja individualne terapije...?

so

soncnica

Objavljeno: 06 mar. 2025 22:44

Draga Anja, draga ga. Barbara, z vsem spoštovanjem, ampak tale vajina korespondenca ima že malo značaja individualne terapije...?

pa kaj? malo sem preletela, se mi zdi super, da lahko mladi vsaj nekje najdemo pomoč dandanes...

Pa

Papiga na luni

Objavljeno: 19 okt. 2025 22:23

Vsebina je skrita.

Pa

Papiga na luni

Objavljeno: 19 okt. 2025 22:56

Vsebina je skrita.

Uredništvo

Barbara Stožir Curk

Objavljeno: 22 okt. 2025 09:21

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena :-),

Kot si zapisala, bo res že tri leta od tvojih zapisov na To sem jaz. Veseli me, da se obdobno vračaš in zapišeš kako ti gre, kako vztrajaš in osebnostno rasteš s pomočjo psihoterapevta, vseh aktivnosti (swing, plavanje, tabori) in druženji s prijatelji, prijateljicami.

Ko berem tvoja dva zadnja zapisa, sem vesela zate, kako ti ob tem, da kot praviš nisi zadovoljna z nekaterimi tvojimi dejanji ali pa uresničevanji svojih lastnih pričakovanj (npr. do brata, ki mu gre zelo dobro, kot si zapisala; do fanta, s katerim si zdaj na začetku datanja), gre dobro. Ej, tretji letnik socialne pedagogike - čestitam, in ob tem prenosi znanja v prakso kot trenerka plavanja, pa animatorka na taboru za otroke z motnjami v duševnem razvoju; pa zelo veliko aktivnosti poleti, tako delavno kot družabno pestro, odlično.

Bodi ponosna nase. Nič narobe, če kdaj zanihaš. Dovoli si to. O tem verjetno govoriš in razmišljaš s psihoterapevtko ali pa v okviru svetovanja v psihosocialni svetovalnici za študente, tja še hodiš?

Vesela bom, če se boš obdobno še oglasila :-). Dobro ti gre. Izkoristi in si dovoli dovolj prostora zase, v skrbi in sočutju do sebe, do svojih občutkov.

Želim ti dobro študijsko leto, ki ste ga študentje začeli (uvajanje in navajanje na študijsko rutino traja, to veš), in vse kar sodi zraven.

Vse dobro in objem, draga.

mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja

Pa

Papiga na luni

Objavljeno: 08 feb. 2026 18:20

Vsebina je skrita.

Uredništvo

Barbara Stožir Curk

Objavljeno: 10 feb. 2026 23:00

Odgovor svetovalke:

Draga Anja,

tudi jaz tebi takoj na začetku iskreno želim dobro leto 2026, ki naj bo polno dogodkov, kjer boš spoznavala zanimive ljudi in imela priložnost preizkušati sebe v različnih vlogah. Tvoj zapis je dokaz, da ti gre dobro. Izivi, ki jih opisuješ, so del življenja in brati je mogoče, da se z njimi dobro spoprijemaš. Seveda pri tem pride do kakšnih dvomov, pa neuresničenih pričakovanj do sebe - vse to sodi zraven in priložnosti je pred tabo precej.

Prav ponosna sem nate, da boš šla na izmenjavo, za vztrajaš pri učenju plavanja, da razmišljaš kaj bi še študirala in da ne vztrajaš v aktivnosti, kjer ti ni dobro npr. swing.

Veseli me, da si stopila v študentsko svetovalnico in si dovolila izkušnjo. Te so seveda lahko različne, predvsem se lahko delovni odnos začne, ko se počutiš s terapevtom dobro.

Slediš svojim ciljem, znaš jih argumentirati, četudi ne naletiš vedno na odobravanje staršev. Ohranjaš pa odnos. Z bratom, ki ga podpiraš, imaš dober odnos, kažeš, da to zmoreš, pa tudi s prijateljem, ki študira v MB.

Kako dobro, da ohranjaš odnos s To sem jaz in nam zapišeš kaj se ti to dogaja. Vabim te, da ta odnos ohranjamo.

Veselim se ponovnega branja, kot si zapisala čez nekaj mesecev. Takrat bo že pomlad in sonce, ki bo vsekakor vplivalo na boljše počutje in nove začetke, tudi tiste na Kanarskih, v času izmenjave.

Hvala ti za zaupanje in lepo te pozdravljam. Objem.

mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja

Ne znam pisat naslovov

Anonimno

Brezplačno

Strokovno

Odgovori

Ne najdeš odgovora?

Ne znam pisat naslovov

Anonimno

Brezplačno

Strokovno

Odgovori

Ne najdeš odgovora?

e-Prijatelj.