#to sem jaz

Vprašanje:

Ne vem kaj naj naredim

Tema: Čustva, Odnosi v družini, Samomor, Samopoškodbe

  • be

    bela-1

    bela-1

    Objavljeno: 10 nov. 2025 19:00

    Zdravo sem Sofija in sem stara 16 let.Ze dolgo casa imam obcutek da zmano nekaj ni okej ampak tega nemorem dopovedati mojim starsem ker "nimam razloga da bi imela probleme" in ker mi nic ne manjka.Se sama nemorem razumeti zakaj se tako pocutim in se neznam spopadati z svojimi custvi se manj pa komu povedati kaj me muci.Ze dolgo imam tudi tezave z samoposkodovanjem in moji starsi tudi vejo za to ampak nikoli niso jemali tega prevec resno ko sem mami prvic v zivljenju povedala da imam samomorilne misli ni naredila nic razen tega da je kricala name in mi pridigala o tem kako naj gledam bolj pozitivno na svet in da naj bom hvalezna  da ne zivim v vojni ali v pomanjkanju.Takrat sem se še bolj zaprla vase in se tesko borim z svojimi custvi.Vcasih se pocutim kot da jih je prevec in se mi mesa.Lani je prislo do te tocke ko sem dobesedno cisto izgubila nadzor nad sabo in sem delala stvari za katere se mi je danes zal in ko se spominjam vsega tega nemorem verjet da sem to naredila jaz.Dosti krat se tudi zatekam k nekim substancam in znjihovo pomocjo iscem izhod ampak vecinoma krat te stvari se bolj poslabsajo.Nemorem imeti zvez ker dobesedno ne spustim osebe blizu sebe in ne dovolim da bi me kdo res spoznal ker me je strah da me bo na koncu zapustil. Res nevem vec kaj naj naredim zdi se mi da rabim neko pomoc ampak nevem kje jo naj poiscem.

    Sodeluj v pogovoru

  • Uredništvo

    Barbara Stožir Curk

    Objavljeno: 12 nov. 2025 09:22

    Odgovor svetovalke:

    Pozdravljena, draga Sofija!

    Žal mi je, da si se znašla v stiski, ki če prav razumem traja že kar nekaj časa in se pojavlja v valovih, kot valovi življenje, ki ti prinaša različne izzive. To kar doživljaš je to zate resnično in pomembno, na nas, ki smo okoli tebi je, da to spoštujemo in ti pomagamo. Prav nič ti ne pomaga, če ti odrasli rečemo - ni vojne, ne živimo v pomanjkanju, moraš biti ok. Ob takih stavkih pravzaprav ti sporočamo, da te ne slišimo, minimaliziramo tvoje občutke in jih ne spoštujemo. Drži?  Se lahko najprej ustaviva pri tem kaj so vzroki tvojega doživljanja? Prosila bi te, da mi razložiš katere so tiste situacije, ki so zate tako obremenjujoče, da jih težko zmoreš razumet in se z njimi soočati. So to odnosi doma - s starši, morebitnimi sorojenci, je to šola z zahtevami v učenju, ocenami, prehod v srednjo šolo, so to odnosi z vrstniki, morda zaljubljenost, v prvi vrsti pa odnos do sebe - s pričakovanji do sebe, sprejemanjem sebe, svojih značilnosti, svojega vedenja? 

    Zapisala si, da te je strah, da težko spustiš k sebi ljudi, da te je strah, da bi te kdo zares spoznal, ker te je strah, da bi te na koncu zapustil. Imaš takšne izkušnje? Razmisliva ali ta trditev drži. Poskusi razmisliti kako zgledajo odnosi, ki jih imaš z drugimi. Se družiš z drugimi, imaš morda prijateljico, prijatelja, ki mu lahko zaupaš, omenjaš tudi odrasle - stare starše. Se lahko s kom pogovarjaš iskreno, tako, da imaš občutek, da si razumljena, da si lahko ti ti. Prepričana sem, da si prijetna mladostnica, s katero se je prijetno družiti, četudi tega ne verjameš. Je pa res, da prijatelji pridejo in gredo, so obdobja, ko smo z njimi bolj povezani, drugič manj, vsak ima tudi svoje interese, pa tudi stiski, težavice. Prijateljev si tudi ne moremo lastiti. 

    Stiske, težave rešujemo na različne načine. Zelo smiselno, da si se poskušala o svojih težavah pogovoriti z mamo, ki pa verjetno ni zmogla slišati kako ti je hudo. Morda se je sama počutila nemočno, v stiski in potem je izbrala način, v dobri veri, ki ni bil zate ustrezen in te ni pomiril. Verjetno še povečal stisko. Zapisala si, da v takih čustveno intenzivnih obdobjih izbereš samopoškodbeno vedenje, da se pomiriš, preneseš bolečino na telo, ob tem pa poskušaš misli, čustva nekako omiliti, jih "posekati" s pomočjo uporabo substanc. Potem pa je, kot si zapisala, še slabše. Občutki krivde, sramu, razmišljanja kako spet ni uspelo drugače. So takrat samomorilne misli še bolj intenzivne, se le te prelivajo tudi v načrt? Si že konkretno razmišljala, da bi končala svoje življenje? 

    Veseli me, da si zapisala, da si želiš pomoči. Strinjava se, da jo potrebuješ, da nikakor ni potrebno in seveda kar nedopustno je, da bi sama ostajala s svojimi skrbmi, stiski. Omenila si stare starše. Je mogoče, da jim poveš, kako se počutiš, da ti je težko in da bi potrebovala pomoč. Bi ti mogoče lahko pomagali v pogovoru s starši? 

    Zelo zelo toplo ti priporočam, da stopiš do šolske svetovalne službe. Verjamem, da ti bo svetovalna delavka prisluhnila in ti pomagala. Pogovor z njo bo del rešitve, del podpore. Pogovor daje moč, da vidiš da nisi sam, da nam je mar zate, da nas skrbi in ti želimo pomagati. 

    Vsekakor pa te usmerjam tudi na druge oblike pomoči izven šole. Pripenjam jih. Izpostavljam osebnega zdravnika (do tega lahko greš sama), pa psihiatrično pomoč v Ljubljani, TOM telefon in POSVET za mladostnike. Dovoli si. Jutri, 13.11.2025, bo odprto tudi chat svetovanje na To sem jaz. Od 19.00 do 20.00 bom v svetovalnici in te vabim, da prideš na chat. 

    Povezave: https://www.tosemjaz.net/poisci-pomoc/

    Do naslednjega najinega pogovora te usmerjam tudi na oblike samopomoči, do katerih lahko dostopaš na To sem jaz: 

    - oblike samopomoči: https://www.tosemjaz.net/razisci/custva-in-psihicne-stiske/?topic=38; https://www.tosemjaz.net/razisci/custva-in-psihicne-stiske/?topic=43 ter razumevanje samopoškodbenega vedenja ter nadomestnih vedenj, ki gredo v smeri samopomoči ter pri tem ne prinašajo občutkov krivde, sramu: https://www.tosemjaz.net/razisci/custva-in-psihicne-stiske/?topic=26.

    Čakam na tvoj naslednji zapis in te vabim, da sva do takrat zavezani k življenju. Pošiljam ti velik, velik objem. Tu smo zate. 

     

    mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja

  • be

    bela-1

    bela-1

    Objavljeno: 12 nov. 2025 21:14

    Hvala za odgovor!Pri nas v druzini se vbistvu nikoli ne govori o taksnih stvareh in se mi zdi da me zato doben ne jemlje resno ker je to vse samo "v glavi" z mojimi starimi starsi nimam nekaj velikega stika saj zivijo v drugi drzavi in se redko kdaj slisimo.Imam prijateljice ki mi vedno stojijo ob strani ko jih rabim in zato sem jim zelo hvalezna ampak nocem jim ravno tezit z nekimi mojimi tezavami ker vem da imajo one tudi sigurno kaksne probleme in jim nocem biti v breme se z mojimi.Enkrat sem bila ze res tako na dnu da sem si hotela vzeti zivljenje ampak se skusam drzati stran od teh misli pa dosti krat sem ze sanjala da sem se vrgla pred avto al pa nekaj takega pac res cudne sanje glih prejsnji teden sem sanjala da sem se skoraj obesla in sem se zbudila z zelo neprijetnim obcutkom.Ze od vedno imam tezave z sprejemanjem sebe pa niti ne toliko zaradi tega ker bi mi kdo kaj rekel ampak preprosto sama sebi nisem vsec in se skos primerjam z drugimi ceprav se trudim in delam na svoji samopodobi se vcasih se vedno pocutim za nic.Ko sem bila majhna je bilo v nasi druzini veliko nasilja in nikoli nisem bila v nobenem financnem pomankanju ampak mi je manjkalo ljubezni in podpore mojih starsev predvsem pa od oceta in nevem ce je to zaradi tega ampak se mi zdi da ker nikoli nisem mela neke povezave z njim(tak skoraj nikoli se nisma pogovarjala nespomnim se da bi me kdaj objel al pa mi rekel kaj lepega) mi je zdaj ful tesko bit v neki zvezi al pa nekaj takega ker nevem kako se naj obnasam  res pa je da zdaj vedno ko me ati hoce objet al pa nekaj takega ga vedno odrinem stran in mi je potem ful bad da sem taka do njega.Nazadnje ko sem mela nekaj z enim fantom me je blo vedno strah da me bo pustil in sem se vedno drzala nekak ful stran od njega nevem da se nebi prevec navezala al nekaj in na koncu sem s tem vse pokvarila.Hvala za pomoc in predloge.

     

  • Ne

    Neznanka567

    Neznanka567

    Objavljeno: 13 nov. 2025 16:24

    Oj , 

    v resnici si naredila že velik korak ker sprašuješ za pomoč. Najprej samopodoba , v resnici niso vsi ljudje popolni ( Čeprav izgledajo in se kažejo na zunaj srečni , se mogoče na notranjosti skriva drugačna zgodba ) eno od težav ljudi je samopodoba. Večkrat sem tudi jaz imela občutek da sem 'nič', in če ti po resnici povem še zdaj ga imam ampak sem preko nekega pogovora( kot predavanje)  postala bolj si všeč, si človek ki je na nekem področju bolj slab na nekem pa blesti in če se boš primerjala z drugimi ali pa si govorila grdo o sebi boš še bolj nezadovoljna. Verjemi da tudi drugi gledajo tebe lahko kot ti  da si popolna. 

    2. Samopoškodovanje 

    Kot si omenjala je bilo v družini pomanjkanje ljubezni, kar večkrat povzroči probleme , še posebej v najstništvu ko prvič Začutiš potrebo do ljubezni ( ne samo kot fant in punca ampak na splošno). Verjamem da sanje o groznih stvareh znajo biti zelo naporne! Ali si kdaj poskusila zbuditi iz teh sanj preden so se končale tragično ( ali si se samodejno)? Jaz večkrat ob groznih sanjah Oz.mor se zbudim in Pomislim kako bi jih rešila, nazaj zaspim in mislim na te sanje in jih skušam rešiti na boljši način. Večkrat ne čutim več strahu! 

    3.zaupanje

    Mislim da bi se najbolj bilo pogovoriti z očetom in mu iskreno povedati svoje občutke ki jih imaš pri njemu, lahko se tudi zgodi da oče tega ni opazil in ti bo morda hvaležen za iskrenost z njim. Če te starša ne poslušati se obrni na kakšen pogovor z ljudmi ki imajo izkušnje s tem ali kakšne telefonske pogovore. Vem da je težko ali pa nočeš prijateljicam zaupati svojih težav da jih ne bi obremenjevala ampak mislim da jim lahko zaupaš ker ti znajo pomagati. Lahko se enkrat dobite skupaj in si zaupate svoje težave , s tem boste gradile tudi medsebojni odnos / zaupanje in postale boste bolj povezane medseboj. S tem ti bo lažje ko boš nekomu ki te bo razumel in ti povedal še svojo plat + pomagal zelo bolj in si boš oddahnila. S tem da se obremenjuješ s fantom ker te je strah zaradi navezanosti z njim. Ko bo prišel čas boš mogoče dobila fanta ki bo najbolj iskren s tabo in bosta skupaj reševala vajne probleme. 

    ( če rada bereš probi prebrat knjigo ki ima pozitiven pomen ali pa govori o kakšni taki temi in rešitvami ) ( svoja čustva skuši v čem izkoristiti,  npr. pesmi piši , sliki , pleši .... ) 

    Za konec ti želim veliko sreče ???? in upam da boš spoznala da nisi sama in da si to kar si!

    Lp 

  • Uredništvo

    Barbara Stožir Curk

    Objavljeno: 13 nov. 2025 16:29

    Odgovor svetovalke:

    Pozdravljena, draga Sofija!

    Res super, da si se ponovno oglasila in povedala več o tvoji situaciji. 

    Zapisala si, da imaš prijateljice, ki so ti v podporo, hvaležna si zanje. Verjamem, da jih nočeš obremenjevati. So pa one tiste, ki te lahko pospremijo do svetovalne službe v šoli, kjer boš dobila ustrezno prvo pomoč in podporo. Že pogovor s svetovalno delavko je, kot zapisi, ki ji pošiljaš, razbremenjujoč in predstavlja prvi korak k razumevanju dogajanja in potrebne pomoči. Tam boš lahko spregovorila o razmišljanjih o sebi, o odnosih doma, o odnosu s fantom (od kje strah, da te bo zapiustil in zakaj bi te, kaj te tu ovira, da bi lahko bila sproščena z njim, da bi se imela z njim dobro) in strahovih, da bi te tisti, ki jih imaš rada (tudi fant) zapustil. Usmerjam te k pogovoru. Razmisli. Če se ti zdi, da to ne bi šlo, te vabim, da stopiš do osebnega zdravnika ali pa pokličeš na POSVET, TOM telefon. Dovoli si narediti prvi korak. Svetovalna služba ti bo pomagala tudi v odnosu s starši, z očetom, da boš lažje povedala, spregovorila. 

    Žal mi je, da je bila stiska tako velika, da si konkretno razmišljala o samomoru. Navedla si kako bi to storila, četudi v sanjah in ne samo v njih. Poskusiva ob tem razmišljati o tvojih močeh. Čeprav si zapisala, da imaš slab odnos do sebe, pa bi lahko rečeva, da si borka. To, da si tukaj in da iščeš pomoč, si želiš le te in iščeš kako si pomagati, govori o tem, da bi rada živela. In to je tvoja pravica, tvoje življenje je dragoceno. In težko bom sprejela stavek - nič ni ok pri meni. Je to res? Prijateljice bi verjetno povedale kako te imajo rade, kako se rade družijo s tabo, kaj vse lepega počnete skupaj. Razmisli kaj vse ti rada počneš, kaj bi ti pomagalo, da bi ti bilo bolje? Ob tem, da sprejmeš pomoč, tudi druženje s prijatelji, pa sprehodi v naravi. Zelo te spodbujam, da vsak greš v šolo in da ostajaš v šoli, se družiš. Naj bo to vir opore, pomoči. 

    Na svetovalnici To sem jaz nas skrbi zate in ti želimo pomagati. Kot veš, pa je ta svetovalnica anonimna in namenjena svetovanju tako na daljavo. V želji, da bi dobila čim hitrejšo in čim bolj ustrezno pomoč, te prav zato usmerjamo v pomoč v živo, v svetovalno službo, k zdravniku in oblikam e-pomoči. Danes bom na chatu To sem jaz in te vabim, da se oglasiš. Bi to šlo? Boš lahko? Imaš med 19.00 in 20.00 dostop do interneta? 

    Kot sva zapisali v predhodnem sporočilu, ostajava zavezani življenju. Velja? 

    Velik objem. 

    Barbara 

    mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja

  • Anonimno

    Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.

  • Brezplačno

    Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.

  • Strokovno

    V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.

Odgovori

Pravila uporabe spletne svetovalnice

Obrazec, kjer lahko zastaviš vprašanje

Vpiši vzdevek. Uporabiš lahko: črke slovenske abecede, številke, presledek, - in _

Izberi spol. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Vpiši svojo starost. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Ne najdeš odgovora?

Zastavi vprašanje