Ne morem

Pozdravljena,

hvala, ker si nam zaupala svojo stisko. Tvoje vprašanje smo posredovali svetovalcu in čakamo na njegov odgovor. Tu bo objavljen takoj, ko ga dobimo.

Vedi, da pomoč obstaja. Ni nujno, da si v stiski sama.

Medtem, ko čakaš na odgovor, si morda lahko pomagaš z vsebinami na naši spletni strani ali pa z našim priročnikom Kaj lahko naredim, da mi bo lažje?

V primeru, da te samomorilne misli zelo obremenjujejo, je nujno takoj poiskati strokovno pomoč. 

Prijazen pozdrav iz uredništva.

Odgovor svetovalca:

Živjo.

Vidim, da si v hudi stiski. Se strinjam s tabo, da je v takšni situaciji najbolje, da poiščeš pomoč. 
Če si v Ljubljani ali v Mariboru, obstajata urgentni ambulanti mladostniške psihiatrije, v Ljubljani je na Centru za mentalno zdravje Psihiatrične klinike, Grablovičeva ulica 44a, v Mariboru pa je v Kliničnem centru. Obe obratujeta 24 ur na dan in se lahko na pregled oglasiš kadarkoli, brez napotnice.

Sicer obstajajo Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki so po različnih zdravstvenih domovih po celi Sloveniji. Lahko poiščeš, kje se nahaja tebi najbližji in se oglasiš tam na pregled. Za tja prav tako ne potrebuješ napotnice. 
Seveda se lahko kadarkoli obrneš na svojega osebnega zdravnika/pediatra, oz. na službe nujne medicinske pomoči (greš tja ali pokličeš 112), sploh v primeru, če imaš misli na smrt in samomor. 
Lahko pokličeš Tom telefon (tel. št. 116-111) ali Klic v duševni stiski (01-520-99-00), ki obratuje od 19h do 7h zjutraj, torej ponoči. 

Kadarkoli se lahko obrneš tudi na pristojni Center za socialno delo. Ti se nahajajo po več mestih po Sloveniji in so regijsko ločeni, tako da lahko poiščeš najbližnjega in se oglasiš na pogovor. 

Na vse te službe se lahko obrneš tudi sama, ne da mama o tem ve. Vendar ti moram povedati, da bodo v sklopu obravnave najverjetneje poklicali tudi starše. Če tega ne želiš, seveda to izrazi in bo osebje to upoštevalo v največji možni meri, vendar glede na to da si mladoletna, bodo najverjetneje skrbnike morali obvestiti vsaj o tem, da si v obravnavi, ne pa o vsebini, o čemer se pogovarjate. 
Kljub tvojemu zadržku do tega, te jaz močno spodbujam, da poiščeš pomoč, sploh glede na to, da imaš misli, da bi si kaj naredila. Prioriteta tukaj je, da je tebi bolje, ostale stvari pridejo potem. 

Upam, da boš pogumna in da boš poiskala pomoč. Če potrebuješ še kakšen nasvet, sem to seveda na voljo. 

Lepo bodi!

Nikola Zhivkovikj, dr. med., specializant psihiatrije