Nasilje doma

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena!

Vesela sem, da si se obrnila na nas in nam zaupala svojo stisko glede odnosa s svojo sestro. Prav tako sem tudi vesela, da ti je na vprašanje odgovorila nekoliko starejša vrstnica, ki se je sama soočala s podobno stisko. Zaupala si nam, da je tvoja sestra večkrat nesramna in agresivna do tebe, kar tebi povzroča veliko neprijetnih občutkov. Ker je sestra mlajša, si ne upaš povedati staršem, kaj se dogaja, saj misliš, da bodo tvoji starši stopili na stran mlajše sestre in ti ne bodo verjeli, kako se ona obnaša in v kakšni stiski se nahajaš.

Kot je že tvoja vrstnica v odgovoru izpostavila, ni nujno, da imamo vsi dobre odnose s svojimi sorojenci. Dejstvo je, da je bližina v odnosu z bratom ali sestro lahko nekaj zelo dragocenega, saj je to lahko nekdo, ki ti bo stal ob strani celotno življenje. Kljub temu se moramo zavedati, da čeprav se sorojenci rodijo v isti družini, imajo iste starše in so deležni zelo podobne vzgoje, so si lahko zelo različni. Zato se lahko zgodi, da se s sorojencem preprosto ne ujamemo in ne razvijemo takšne bližine, kot jo razvijejo nekateri. Zanima me, ali sta si od nekdaj bili različni? Kako sta se razumeli, ko sta bili mlajši?

Še posebej zahtevno je lahko, če se sorojenec do tebe obnaša nesramno in agresivno. To je oseba, s katero si prisiljena preživljati veliko časa in se je od njega res težko umakniti. Kot je tvoja vrstnica izpostavila, so čustveni in vedenjski izbruhi, ki jih kaže tvoja sestra značilni za obdobje, v katerem se nahaja – prehod v najstniška leta. Ali se spomniš morda, kdaj se je pri sestri začelo kazati takšno obnašanje? Morda gre le za prehodno obdobje in bo se vse skupaj umirilo, vsekakor pa to ne pomeni, da moraš čakati, da se stvari same razrešijo. Prav tako me zanima, ali se ona tako obnaša samo do tebe, ali morda tudi do drugih vrstnikov ali celo staršev? Vse to bi dodatno razjasnilo, kaj so vzroki, zakaj se tako obnaša. Prav tako pa bi tudi s tem dobili občutek, ali tvoji starši že morda opažajo težave v obnašanju mlajše sestre.

Glede tvoje stiske se tudi jaz strinjam z odgovorom vrstnice in menim, da bi bilo dobro, če bi se pogovorila s starši. Verjamem, da te skrbi, da ti ne bodo verjeli in bodo stopili v bran mlajši sestri, ampak kljub temu je vredno poskusiti. Kot sem že prej izpostavila, je zelo verjetno, da so tudi starši že opazili, da se je vedenje tvoje sestre spremenilo, morda pa samo niso vedeli, da se sestra znaša predvsem na tebi in kako težko ti je zaradi tega. Prepričana sem, da tvojim staršem ne bo vseeno, ko bodo slišali, da ti je res hudo in ne zdržiš več. Kot ti je svetovala tvoja vrstnica, se lahko na pogovor pripraviš, tako da boš znala jasno povedati, kaj se dogaja. Lahko se zgodi, da bodo v resnici branili tvojo mlajšo sestro, saj si je včasih res težko priznati, da se tvoji otroci obnašajo na način, na kakršen se. V kolikor pride do tega, lahko poskusiš podati staršem nekaj primerov situacij, da si bodo boljše znali predstavljati in ti bodo morda verjeli. Kljub temu, da torej obstaja možnost, da se bodo tvoji starši postavili v bran mlajši sestri, je vseeno smiselno, da se pogovoriš z njimi.

Prav tako se lahko poskusiš pogovoriti s sestro. Poveš ji lahko, da te njeno vedenje moti in se ti ne zdi prav, da ti prepoveduje bivanje v različnih prostorih po hiši. V določenih situacijah je smiselno postaviti se zase in braniti svoje pravice. Tudi ti imaš pravico reči ne, in je pomembno, da se tega zavedaš. Pri tem je pomembno, da ne postaneš napadalna in groba do nje. Takšnemu načinu komunikacije, se reče asertivna komunikacija. O napotkih, kako jo lahko uporabimo, si lahko prebereš več na - https://www.tosemjaz.net/razisci/custva-in-psihicne-stiske/postavim-se-zase/. Takšen način pogovarjanja lahko poskusiš uporabiti tudi pri pogovoru s starši.

Upam, da sem ti z odgovorom nekoliko pomagala.

Lep pozdrav,

Dora Mališ, dipl. psih. (UN)