motivacija pri učenju

Odgovor svetovalke:

Draga Katarina,

motivacija je zapleten proces, ki se dogaja v naši duševnosti in je podlaga za vse naše vedenje. Praviš, da odlašaš z učenjem in se težko usedeš za knjigo, čeprav se zavedaš, da bi bilo to potrebno.

Po teoriji motivacije za to, da se aktiviramo za nekaj, potrebujemo cilje. Dobro je, da so ti čim bolj konkretni. Tvoj cilj je, da bi se vpisala na kemijsko šolo. Predlagam ti, da se usedeš z listom papirja in nanj napišeš (ali pa narišeš :) ), kaj potrebuješ, da ti bo to lahko uspelo. Npr. če predvidoma potrebuješ 130 točk za vpis, zapiši vse predmete, ki jih imaš letos na predmetniku in poleg ocene, ki jih potrebuješ, da boš na koncu imela (skupaj s 7. in 8. razredom, seveda), 130 točk. Nato pri posameznem predmetu premisli, kaj moraš za to želeno oceno narediti, npr., kaj moraš narediti, da boš imela biologijo na koncu leta pdb(4): koliko ocen boš pridobila letos, koliko časa prej se boš učila, kako se boš učila, kdaj se boš javila za ustno oceno, ... Torej, bistvo je, da si postaviš zelo konkretne, manjše cilje, saj ti delujejo veliko bolj kot neki dolgoročni, megleni cilji v prihodnosti.

Kar se pa tiče samega odlašanja, pa sama verjamem, da ni druge možnosti, kot da se v nekem trenutku odločimo, vstanemo in začnemo delovati. Mi sami imamo edino to možnost, da začnemo delati nekaj, kar koli. Ko enkrat začnemo, vidimo rezultate svojega dela in potem ti postanejo motivacijski in nas vlečejo naprej. Za primer, po dolgem odlašanju si pospraviš omaro z oblačili in naslednje jutro si hitreje oblečena in ne zamudiš v šolo. To se ti zdi super, počutiš se bolje in zato od takrat naprej bolj redno pospravljaš omaro.

Razmišljanje o tem, kako 'spet ne boš imela motivacije', naženi stran - naše misli so vodilo našega vedenja, usmerjajo nas in nam dajejo okvir, iz katerega delujemo. Reci si, da preteklost ni tvoja prihodnost in da se ljudje lahko spremenimo, če se za to odločimo. Da se nam zdi vredno spreminjati, pa najprej potrebujemo razloge za to (v psihologiji temu rečemu motivi). Torej, si želiš priti na srednjo šolo, ki ti ustreza in te privlači, ali pristaneš na to, da boš na koncu vpisana na šolo, ki si je ne želiš, a zaradi slabih ocen ne boš imela izbire? Si želiš opravljati poklic, ki se ti zdi pravi zate, ali se boš prepustila toku (in nedelu) in počela, kar ti bo pač prišlo na pot? ... Si opazila, da gre v prvih primerih za to, da imaš nadzor nad svojim življenjem, v drugih pa za občutek, da nadzora nimaš? Ko se enkrat odločimo, da bomo delovali, dobimo občutek, da je nadzor v naših rokah in ta občutek deluje super motivacijsko :).

Še nekaj je pomembno: ko boš naredila nekaj, kar je potrebno (se učila in odpisala test, naredila nalogo, ...), se nagradi s tistim, kar imaš rada - poslušanjem glasbe, igranjem z domačim ljubljenčkom, obiskom prijateljice, ... Za učence je šola njihovo delo in delo ni vedno prijetno, je pa dostikrat naporno. To je dejstvo, ki ga moramo sprejeti. Ob tem ti morda lahko pomaga reklo, da brez ponedeljka ni nedelje; to pomeni, da brez zavedanja, da te čaka neka stvar, ki jo moraš narediti, prosti čas in zabava nista tako sladka in težko pričakovana, kot če imamo na razpolago ves čas na svetu.

Želim ti, da bi ti uspelo, kar si boš zastavila in da boš pridobila novo izkušnjo: da zmoreš narediti tisto, za kar se odločiš, in da so rezultati vredni truda.

Prijeten začetek šolskega leta ti želim.

Nives Laul, univ. dipl. psihologinja