konec je

Odgovor svetovalke:

Pozdravljen.

Veseli me, da si nas našel.

V hudi stiski si in skoraj več ne vidiš izhoda, praviš. Praviš tudi, da v svoji bližini nimaš nikogar, ki bi mu/ji lahko zaupal, kako se počutiš. Občutek osamljenosti v stiski je eden najtežjih občutkov na svetu. In ker je zelo negativen, je res težko ohraniti upanje in videti priložnosti za izboljšanje.

Kar pa ne pomeni, da jih ni. Huda potrtost nam zelo popači sliko stvari. Življenje je vedno polno vsega, tako dobrih kot slabih stvari. Trik je v tem, da se naučimo zdržati slabe in uživati dobre. Če smo potrti, se ukvarjamo samo s slabimi. In s potrtostjo ne moremo reševati težav. 

Zato predlagam, da najprej nasloviš to svojo črnogledost in samosovraštvo. Od kod sta prišla? Kaj so te "fukjene" stvari in ali so res "fukjene"? Kaj so te slabe karte, o katerih pišeš, in ali so res prav vse slabe? To namreč težko verjamem, preprosto zato, ker ogromna večina ljudi dobimo bolj ali manj mešane karte. Lahko da se pri tebi motim, zato bom hvaležna, če poveš o teh svojih kartah kaj več.

Pomoč vedno obstaja. Psihoterapija ni edini vir pomoči. Vsekakor pa te spodbujam, da se odločiš za pogovor v živo, saj je v hudi stiski to mnogo bolj učinkovito, kot dopisovanje z zamikom. Imaš možnost, da na Tom telefon ne pokličeš od doma, ampak kje zunaj?

Tudi na To sem jaz imaš možnost za anonimen pogovor v živo - pokukaj na razpored chat svetovanja. Kaj meniš, bi poskusil vsaj to?

Če o samomoru razmišljaš zelo intenzivno in morda celo že izdeluješ načrt zanj, te prosim, da ne odlašaš, in da pokličeš na eno od spodnjih številk: 

112 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč) 116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan) 116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro) 01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)
Tudi do svoje zdravnice greš lahko (brez staršev, ker imaš že 15 let) in ji poveš, kako ti je. Napotila te bo v najbližnji Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Če bo napotnica pod nujno ali hitro, ne boš čakal 700 dni. V vmesnem času pa smo ti z veseljem v podporo tudi tule! Veš, kolikom mladim smo že pomagali? Zakaj misliš, da tega ne bi naredili samo v tvojem primeru?

Vse je še pred teboj in to, kar te pesti, je rešljivo. Upam, da se odločiš za katero od predlaganih pomoči ali da vsaj odpišeš na moje sporočilo.

Pošiljam ti topel objem,
 

 

Maruša Bertoncelj, univ. dipl. socialna pedagoginja