kako se naj odločim na katero srednjo šolo naj grem

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena, 

prav imaš, srednja šola predstavlja velik del našega življenja. Prav je, da že zdaj razmišljaš, kaj si želiš, saj osredotočenost na cilj daje motivacijo za učenje. Kljub temu pa lahko spustiš malo pritiska glede srednje šole. Namreč tudi če po vpisu vidiš, da si se odločila »napačno«, se lahko prepišeš, če je seveda prosto mesto.

Naj te pa potolažim, da napačna odločitev sploh ni tako slaba, kot se sliši, saj to pomeni le, da vemo, česar si ne želimo in smo bližje temu, kar si želimo. Ko boš spustila ta pritisk, se boš morda bolj zbrano lahko odločila, kaj si želiš. Srednja šola je namreč le vstopnica, ki nas že nekako popelje proti smeri, v kateri se želimo še bolj razvit. Še bolj bo pomembna izbira fakultete po srednji šoli.

Za zdaj pa imej v mislih vprašanje - Kaj bi počela v prostem času, če ne bi rabila služiti denarja za preživetje, ampak da bi denar prejela kot menjavo za nekaj, kar delaš z užitkom? 

Prijeten pozdrav,

Mojca Lapi, mag. prof. pedagogike

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena, 

Super, če si gre dobro veliko stvari! Potem imaš veliko možnosti, samo odločiti se moraš za eno izmed njih. Pri tem je najpomembneje, da poslušaš sebe. Samo ti veš, kaj tebi ustreza. Ti boš tista, ki boš se celo življenje ukvarjala s področjem, ki si ga boš izbrala. Seveda lahko vmes tudi izbiraš druge poti, nič ni zacementirano. Ampak še enkrat, ti boš hodila v šolo, ti se boš učila, ti boš posvetila večinski del svojega življenja svojemu poslanstvu, zato boš ti najbolje vedela, ne starši. 

Upam, da si ujela informativne dneve in se tu je kaj utrnilo v spomin ter ti povečalo zanimanje. Sicer pa je za začetek dovolj, če se odločiš, ali boš šla na gimnazijo ali 4-letno strokovno šoli ali pa 3-letno poklicno šolo. Z vidika več možnosti za nadaljevanje študija bi ti priporočala vpis na gimnazijo, saj imaš potem vse možnosti kar se tiče pogojev za nadaljnjo izobraževanje, saj gimnazijo zaključiš s splošno maturo. 4-letna strokovna šola je že nekoliko bolj usmerjena na strokovno področje in jo zaključiš s poklicno maturo, kar pa lahko zmeraj nadgradiš s splošno maturo v sklopu maturitetnega tečaja. 3-letna poklicna šola ima pa veliko prakse in je namenjena dijakom, ki že vedo, kaj si želijo, saj po zaključku opravijo mojstrski poklic in se lahko zaposlijo, lahko pa nadaljujejo v programu poklicno tehniškega izobraževanja, ki pomeni 2 dodatni leti, kar na koncu zaključijo s poklicno maturo.

Upam, da sem ti vsaj malo pomagala. Sicer pa kar napiši.

Mojca Lapi, mag. prof. pedagogike

Odgovor svetovalke:

Žal je marsikje res tako. Ocene so sicer osnova, da veš, kakšne imaš sploh možnosti za vpis na posamezni program (gimnazijski, tehniško-strokovni, poklicni). 

Potem pa imaš zraven še seveda interese, katere pa vsak sam najbolje pozna oziroma spozna. Poskušaj se ozreti vase, kaj te zanima, o čem veliko premišljuješ. Velikokrat je to nekaj, kar se nam zdi čisto vsakdanje. Seveda je pa čisto običajno, da imaš več interesov. 

Izberi šolo na podlagi širših interesov - vsaj da se usmeriš na družboslovno, naravoslovno ali pa umetnostno smer. 

Sicer pa si ne ustvarjaj prevelikih pritiskov, ker imaš možnost prepisa, po končani srednji šoli pa imaš tudi možnost študija.

Želim ti veliko uspehov pri izbiri svoje življenjske poti.

Mojca Lapi, mag. prof. pedagogike

Odgovor svetovalke:

Na podlagi ocen svetujejo zaradi pogojev za vpis. Lahko so sicer ocene tudi sicer nek pokazatelj, kako bo nekomu šlo na določenem srednješolskem programu. Ampak sama sem mnenja, da če imaš interes do nečesa, lahko na srednji šoli “zacvetiš” in si bolj uspešen, kot v osnovni šoli. Lahko pa je seveda tudi obratno. 

Svetovali bi lahko tudi glede na interese, učne navade, motiviranost za učenje … potem nekomu so bližje ročne spretnosti, nekomu drugemu gre pomnjenje informacij bolje … 

Žal vse šole nimajo enakih možnosti / kadra / kapacitete / interesa ponuditi tovrstnih dejavnosti. Verjamem pa, da če učenci slednje predlagate, se morda da kaj urediti. Če ne za vas, pa vsaj za naslednje generacije.

Mojca Lapi, mag. prof. pedagogike

Odgovor svetovalke:

Vpisne točke in omejitve so pomemben del postopka vpisa v srednješolske programe, saj pomagajo pri pravični razporeditvi mest med kandidati, če je prijav več kot razpoložljivih mest. Tukaj je osnovna razlaga:

1.      Razpisana mesta: Vsaka šola razpiše določeno število mest. To število določa, koliko kandidatov lahko sprejmejo v posamezni program. Na število razpisanih mest vpliva celotno gospodarstvo in predvidevanja, kolikšne bodo potrebe po delavcih oziroma strokovnjakih v obdobju, ko določena generacija zaključi šolanje. 

2.      Vpisne točke: Te se izračunajo na podlagi ocen, ki jih učenec doseže v zadnjih treh razredih osnovne šole (7., 8. in 9. razred), po novem pa se upošteva tudi nacionalno preverjanje znanja. Skupno število točk se tako izračuna na podlagi povprečja teh ocen in vpliva na možnosti vpisa na želeno šolo, še posebej, če je tam omejitev vpisa.

3.      Omejitev vpisa: Ko ima srednja šola več prijavljenih kandidatov, kot ima razpisanih mest, uvede omejitev vpisa. V tem primeru se upošteva izračunano število vpisnih točk (torej ocen 7., 8., in 9. razreda in točk NPZ), saj se glede na njih oblikuje seznam kandidatov. Kandidati z višjim številom točk imajo prednost pri vpisu. Število točk, ki so potrebne za sprejem, so torej odvisne od povpraševanja in se vsako leto lahko razlikujejo, glede na to, koliko učencev se prijavi na določen program in kakšne ocene imajo.

4.      Brez omejitve: Če je kandidatov manj kot razpisanih mest, ni omejitve.

 

Gimnazijo svetujejo odličnjakom kot prvo zaradi omejitve, ker je največ možnosti, da bo odličnjak sprejet, kot drugo pa zato, ker se predvideva, da ima odličnjak ponotranjene delovne navade in bo zato lahko kos gimnazijskemu programu. Gimnazijski program se od 4-letnega tehniško-strokovnega in 3-letnega poklicnega programa razlikuje po tem, da bazira na teoriji, v primerjavi z ostalima dvema programoma, kjer imajo dijaki tudi praktični pouk in strokovne predmete. Tudi osnovni predmeti (matematika, slovenščina in angleščina) so na višjem nivoju na gimnazijah. Seveda pa je možno, da pride na gimnazijski program tudi kdo s prav dobrim uspehom ali pa celo dobrim, če ni omejitve. Gimnazija se zaključi s splošno maturo in je podlaga za fakultetni študij, medtem ko se 4-letna tehniško-strokovna šola se zaključi s poklicno maturi, 3-letna poklicna šola pa z zaključnim izpitom. Vsak, ki zaključi 4-letno tehniško-strokovno ali 3-letno poklicno šolo, ima že nek poklic. Po zaključeni gimnaziji pa si v bistvu samo gimnazijski maturant, torej brez poklica. Gimnazijski maturant načeloma mora nadaljevati svojo pot na fakulteti, če želi pridobiti poklic. Seveda pa lahko na fakulteti nadaljujejo tudi dijaki, ki so zaključili 4-letno tehniško-strokovno šolo in tudi dijaki, ki so po zaključeni 3-letni poklicni šoli opravili 2-letno poklicno-tehniško izobraževanje (PTI) ter s tem poklicno maturo. 

Mojca Lapi, mag. prof. pedagogike

Pozdravljen,

če imaš vprašanje, ga jasno zapiši, da ti svetovalci lahko odgovorijo.

Prijazen pozdrav iz uredništva