Kako preprečiti željo po praskanju in ščipanju?

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

na podlagi tvojega zapisa sklepam, da se že dalj časa soočaš s precejšnjo stisko. Omenjaš velik stres, vsiljive misli, pomanjkanje motivacije in interesa, ob tem pa tudi praskanje in ščipanje kože, zaradi katerega nastajajo rane in brazgotine. Zelo dobro si pri sebi prepoznala tudi začaran krog, v katerega si se ujela, pri čemer opisan stres povečuje potrebo po praskanju, posledice praskanja pa vplivajo na to, kako vidiš sebe in povzročajo še več stresa.

Če sprva nasloviva praskanje in ščipanje, bi te povabila, da poskušaš nekoliko bolj opazovati, kdaj se želja po tem vedenju pojavi. Se to pogosteje dogaja, ko si pod stresom, ko ti misli begajo, ko se dolgočasiš ali morda v določenih situacijah, na primer pred spanjem ali med učenjem? Lahko si nekaj dni tudi na kratko zapisuješ, kaj se je dogajalo tik pred tem in kako si se takrat počutila. Tako boš lažje prepoznala svoje "triggerje" oziroma sprožilce.

Pri tovrstnih vedenjih lahko nekaterim pomaga, da ob prepoznavi začetka neželenega vedenja poskusi roke zaposliti na drugačen način, na primer s stiskanjem mehke žogice, igranjem s kakšnim predmetom, risanjem, mečkanjem papirja ali drugim vedenjem, ki ti fizično prepreči praskanje. Pomaga lahko tudi, da imaš kratke nohte ali mesta, ki jih najpogosteje praskaš, začasno prekriješ. Pri tem ni cilj, da ti mora takoj uspeti popolnoma prenehati, ampak da začneš vedenje prej opaziti in ga postopoma nadomeščati z nečim manj škodljivim. Velikokrat to poteka kar nekaj časa, saj se telo navadi, da nam nekatera vedenja prinesejo neke vrste sprostitev. 

Ob tem bi želela še dodati, da praskanje in ščipanje ni edina skrb ampak bolj posledica več dejavnikov. Pišeš, da hud stres, vsiljive misli ter pomanjkanje motivacije in interesa trajajo že nekaj let. Glede na to bi te želela spodbuditi, da se o svojem počutju pogovoriš z osebo, ki ti lahko pomaga pri usmeritvi k strokovni podpori. To je lahko za začetek osebni zdravnik ali pa psiholog. Več informacij, kako najti strokovnjake iz tega področja, lahko najdeš na tej strani: https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/centri-za-dusevno-zdravje/ Praskanje je namreč lahko samo eden od načinov, kako se tvoja stiska trenutno izraža, zato je pomembno nasloviti tudi to, kar je ob tem še lahko prisotno.

Ker omenjaš rane, ki se ne celijo, bi ti priporočila, da jih pokažeš tudi zdravniku, predvsem če so boleče, pordele, otekle ali se stanje slabša.

Upam, da ti bo kaj od napisanega pomagalo narediti prvi korak. V primeru dodatnih dilem ali vprašanj nam lahko ponovno pišeš. 

Želim ti vse dobro,

Tinkara Primec, dipl. psihologinja (un)

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

najprej bi se ti zahvalila za dodatno razlago tvojega doživljanja. Takšne stvari res težko opišemo v enem stavku. Občutki, ki jih opisuješ, so lahko posledica raznolikih stresnih oziroma neprijetnih dejavnikov, s katerimi se spoprijemamo na različne načine. Eden izmed tvojih načinov lajšanja tegob oziroma izražanja stiske je lahko prav ščipanje in praskanje.

Glede na to, kar opisuješ, se mi zdi, da je veliko različnih tegob, s katerimi se trenutno spopadaš. Po drugi strani pa vidim tudi, da si o svojem doživljanju že veliko razmišljala in da imaš dobro zmožnost prepoznavanja nekaterih mehanizmov, ki se pri tebi dogajajo. Tako na primer že zmoreš spremljati, kdaj se ščipanje pogosteje pojavlja in kaj bi ga lahko sprožalo.

Zdi se mi dobro, da si se o svojih težavah zaupala tudi staršem. Hkrati pa bi se mi, kot sem omenila že v prejšnjem odgovoru, glede na trajanje in raznolikost opisanih težav zdelo smiselno, da se o svojem doživljanju pogovoriš s strokovnjakom tudi v živo. Priporočam, da poiščeš strokovno pomoč nekje v svoji bližini, na primer v enem izmed centrov za duševno zdravje: https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/centri-za-dusevno-zdravje/ ali pa se za začetek obrneš na svetovalnico Posvet: https://posvet.org/. Strokovnjak ti bo namreč lahko pomagal pri celovitejšem spoprijemanju s stresom, negativnimi mislimi, čustvi in vedenji, ki jih opisuješ.

O tem si lahko nekaj več prebereš tudi v naših spletnih gradivih, na primer tukaj: https://www.tosemjaz.net/razisci/custva-in-psihicne-stiske/analiza-misli-ali-izzovi-svoje-anksiozne-misli/ ali pa tukaj: https://www.tosemjaz.net/razisci/custva-in-psihicne-stiske/tehnike-preusmerjanja-misli/. Povabim te, da malo pobrskaš tudi med drugimi vsebinami, saj nam lahko razumevanje tega, kako delujemo in kaj se z nami dogaja, med drugim pomaga tudi pri spoprijemanju s stiskami.

Hkrati iz tvojega zapisa vidim, da te veliko stvari veseli in da se rada ukvarjaš z umetnostjo. Zdi se mi, da je to eno izmed tvojih močnih področij, ki te lahko napolni, zato te povabim, da ga poskušaš uporabiti tudi v težjih trenutkih. Marsikomu denimo risanje, pisanje ali druga oblika ustvarjanja pomaga pri preusmerjanju misli in deluje sproščujoče. Ob tem se mi zdi pomembno tudi, da ustvarjanje ne postane še ena stvar, pri kateri od sebe zahtevaš, da moraš biti uspešna ali produktivna, ampak da si dovoliš kaj početi tudi samo zato, ker ti je fajn.

Če torej povzamem svoje misli, lahko vidiš, da marsikaj lahko narediš tudi sama (se poučiš o psiholoških procesih, se posvečaš aktivnostim, ki nate dobro vplivajo, spremljaš sprožilce, ki pri tebi izzovejo neželeno vedenje, in postopoma iščeš drugačne načine odzivanja nanje,...). Hkrati pa ti lahko pri vsem tem pomaga tudi strokovnjak, ki ti bo prisluhnil in te še lažje usmerjal pri razumevanju ter obvladovanju izzivov, s katerimi se trenutno srečuješ.

Želim ti vse dobro,

Tinkara Primec, dipl. psihologinja (un)