Kako naj mislim pozitivno

Odgovor svetovalke:

Dragi M.

Se strinjam, težko je nositi težo negativnih misli. In če to traja iz dneva iz v dan, še toliko huje. Premagovanje strahu nam lahko vzame ogromno energije, ki bi jo veliko raje porabili za kaj drugega.

In hkrati - obstajajo bolj in manj izčrpavajoči načini premagovanja. Še več, nekateri so tako učinkoviti, da vsakič sproti postajajo lažji in nekega dne postanejo povsem spontani.

Najprej nekaj osnovnih dejstev, da te pomirim, da s tvojo glavo najverjetneje ni nič narobe. V adolescenci v naši glavi poteka obsežna "nadgradnja sistema" (pravzaprav več sistemov). Tvoji možgani bodo v naslednjih 10 letih postopno dobili boljše zmogljivosti, ampak žal tudi za ceno začasne neuravnoteženosti.

Namreč, ko možgani pridejo v adolescenco, je kot bi z avtomobilom z neke mirne krajevne ali medkrajevne ceste zapeljali na prazno avtocesto - gas do konca! - in potem spet iznenada nazaj v majhno slepo ulico.

To pomeni, da naša razmišljanja zelo vleče v skrajnosti. In da je vse skupaj še bolj nefer, je treba upoštevati tudi dejstvo, da smo ljudje že evolucijsko bolj nagnjeni k delanju negativnih sklepov. Torej za bolj pozitivno in bolj realistično razmišljanje se moramo malo bolj potruditi.

V zagovor negativnemu razmišljanju: včasih je le-to povsem na mestu, saj smo zato bolj previdni, bolj kritični (do sebe in drugih), bolj preudarni, bolj skrbni. Ko imamo pred sabo nasilno osebo ali tornado, je edino smiselno, da najprej pomislimo na najhujše in se zaščitimo. Vsekakor pa negativne misli niso koristne, ko zanje ni nobenega utemeljenega razloga ali še manj, ko zaradi njih postanemo depresivni. 

Kaj lahko narediš? Začni trenirati detektivsko razmišljanje. Pravzaprav si to storil že v svoji prvi povedi: "Opažam, da imam negativne misli." Odlično izhodišče! S temi mislimi se nisi poistovetil - opazil si jih. Misli so namreč samo nek pojav, ne dejstvo ali resničnost. 

V temle prispevku si lahko prebereš več, kako misli opazovati, preverjati, preoblikovati in, po potrebi, tudi zgolj ignorirati, dokler se ne razblinijo. Priporočam, da narediš tudi vaje, ki jih prispevek vključuje.

Zelo na kratko pa je tule ena preverjena preprosta miselna vaja:

Lahko si predstavljaš, da sediš na železniški postaji in mimo pelje vlak negativnih misli. In ti ta vlak samo opazuješ ter se ne odzoveš. Ne vstopiš v nobenega od vagonov in si zgolj rečeš: "Kar pojdi mimo, nič mi ne koristiš." In če te že potegne sila neke negativne misli vase, se ustaviš in vprašaš: Kaj je bolj verjetna/objektivna razlaga tega, kar me skrbi? Npr.: "Izpadanje las je v veliki večini povsem normalen pojav. Tudi obilno izpadanje las ima ogromno možnih vzrokov, pri katerih je rak eden od najmanj verjetnih. Zakaj bi bil jaz taka izjema?"

Če si za, nekaj časa treniraj nov pristop - pa potem rečeva še kakšno? :)

Dobro bodi in uživaj poletje.

Maruša Bertoncelj, univ. dipl. socialna pedagoginja