Kako!?

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena!

Praviš, da tvoja mačeha organizira potovanje v času zaključevanja šole. Sama na to potovanje nočeš, kar si tudi že izrazila, vendar tvojih želja doma ne upoštevajo. Praviš, da bi raje ostala doma in se udeležila zaključnega tedna šole in se tako poslovila od sošolcev in učiteljev,saj ti je to zelo pomembno. Žal mi je, da doma nisi slišana ter da oče in mačeha ne spoštujeta tvojih želja. Osebno mislim, da bi tudi tvoje želje morali upoštevati, še posebej ko gre za šolo, saj je to velik del tvojega življenja.

Žal je res, da sta sedaj še vedno odgovorna za tebe, saj še nisi polnoletna. To pomeni, da bi morala na potovanje z njima, razen v primeru, da si ta čas pri drugem skrbniku. Omenila si, da razmišljaš o možnosti, da bi ostala doma pri babici. Ali si se o tem z očetom in mačeho že pogovarjala? Kaj pa z babico? Kakšni so bili odzivi na to?

Predlagam ti, da se o celotni situaciji poskušaš še enkrat pogovoriti s celotno družino (tako z očetom in mačeho, kot pa tudi z babico; lahko pa tudi še s kakšno odraslo osebo, ki ji zaupaš). Pri tem bodi mirna in spoštljiva, vendar odločna. Pogosto v takih situacijah namreč reagiramo zelo burno, kar posledično vodi v konflikte, ki pa niso kaj prida produktivni. Verjamem, da je lahko neskončno ponavljanje teh pogovorov duhamorno, vendar pa bo ravno vztrajnost in konstantnost tvojih želja lahko vodila v to, da te bodo domači bolj slišali in s teboj o tem vzpostavili pogovor.

Pri tem si lahko pomagaš tudi z jaz sporočili. S pomočjo teh stavkov izrazimo nestrinjanje z ravnanjem druge osebe, pri tem pa izhajamo iz lastnih potreb in občutij ob tem dejanju. S pomočjo takega načina komuniciranja se izognemo obsojanju druge osebe. Ti stavki so sestavljeni iz teh delov, in sicer:

1. Najprej izpostavimo moteče vedenje osebe (npr. »Ko mi skačeš v besedo …«),

2. Nato izrazimo naše počutje in čustva ob tem vedenju (npr. »… postanem žalosten/a«),

3. Na koncu pa opišemo posledice vedenja na nas (npr. »saj dobim občutek, da ti moje mnenje ni pomembno.«). 

Še nekaj več pa si lahko prebereš na naslednji povezavi:

https://www.tosemjaz.net/razisci/custva-in-psihicne-stiske/dodaj-article-page-220128093354/

Upam, da sem ti vsaj nekoliko pomagala. Želim ti vse dobro!

Nika Koder, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena!

Me veseli, da si se ponovno oglasila.

Praviš torej, da si vse že velikokrat povedala za svoje nestrinjanje s potovanjem in željo, da bi ostala doma, vendar pa vedno naletiš na nerazumevanje in neposluh s strani drugih družinskih članov. Iz sporočila lahko razberem, da ti ta situacija zares povzroča veliko stisko.

Praviš, da bi se babi takoj strinjala, da lahko ostaneš ta čas pri njej. Mogoče se o tem lahko najprej pogovoriš z njo, nato pa skupaj nagovorita očeta in mačeho. Tako bosta videla, da bo ta čas za tebe poskrbljeno in bosta predlogu mogoče nekoliko bolj prisluhnila in o njem razmislila. Praviš tudi, da se tvoja mama noče vmešavati. Kaj če bi ji zaupala kako se resnično počutiš v trenutni situaciji in jo prosila, da bi se tudi ona pogovorila z očetom in mačeho? Ali obstaja mogoče možnost, da bi v času potovanja ostala z mamo? Verjamem, da je lahko stalno nerazumevanje in neposlušnost s strani družine zelo obremenjujoče in naporno, vendar pa je za razrešitev takih problemov potrebna učinkovita komunikacija med vsemi vpletenimi.

Želim ti, veliko sreče in posluha s stani družine!

Nika Koder, mag. psihologije