kaj narediti

Odgovor svetovalke:

Spoštovano dekle,

žal mi je, da ti je tako težko, da razmišljaš o smrti. Omenjaš samomor, ki je zelo resno dejanje. Kako pogosto razmišljaš o smrti oz. o tem, da te ne bi več bilo? Je to vsak mesec/teden/ tu in tam/ vsak dan? Kako dolgo že trajajo te misli? Kaj je tisto kar te v tem trenutku najbolj bremeni?

Si morda svoje misli že zaupala kakšnemu strokovnemu delavcu (osebni zdravnik, psiholog, šolska svetovalna služba, psihoterapevt, skratka nekdo, ki mu lahko zaupaš)? V tvojem primeru se mi zdi nujno potrebna strokovna pomoč. Vedi, da samomor ni, ne more in ne sme biti rešitev, saj so vsi izzivi, težave, ki si jim priča, začasni in rešljivi. Morda boš že danes dobila odgovor na situacijo, ki se dogaja v tebi in se boš bolje počutila. Zaupaj v svojo moč in potencial, ki je v tebi, da se bolečina zmanjša ali celo izgine. Odloči se za življenje. Poišči tiste drobne stvari v sebi in okrog sebe, zaradi katerih si lahko že ta trenutek hvaležna. Sprejmi pomoč in podporo, brez pomislekov in sramu saj si ju zaslužiš, točno takšna, kot si. V pojmu pomoč se skriva besedica MOČ, ki je znamenje poguma.

Kadar se znajdeš v stiski in razmišljaš o samomoru, o tem NUJNO obvesti nekoga, ki mu zaupaš in o tem odkrito spregovori. Lahko pokličeš tudi na telefon 01 520 99 00 (vsako noč, med 19. in 7. uro zjutraj). Svetovalci ti bodo po telefonu nudili zaupni pogovor in ti pomagali poiskati poti iz tvojih težav. Dodajam še dve telefonski številki, ki se jih lahko poslužiš, če boš v hudi stiski:

•    TOM telefon (116 111 – vsak dan, od 12:00 do 20:00)
•    Zaupni telefon Samarijan (116 123 – 24 ur na dan, brezplačno, anonimno)

Toplo priporočam tudi ogled te spletne strani: https://zivziv.si/razmisljam-o-samomoru/

Si edinstvena in neponovljiva, nihče in nič na tem svetu ni vredno tvojega življenja! Nikoli nisi sama, tukaj smo zate, vedno. Kadarkoli lahko tudi na tem portalu napišeš svoja vprašanja, dileme in razmišljanja.

Objem in vse dobro iz srca,

Tina Rezar, mag. prof. pedagogike in nemščine in mag. zakonskih in družinskih študij

Odgovor svetovalke:

Lepo pozdravljena,

hvala za tvoj odziv in dodatno obrazložitev tvojega počutja. Veseli me, da ti pomaga pogovor s sošolko. Zelo pomembno je, da imamo vsaj eno zaupno osebo, s katero lahko delimo svoje misli. Včasih je dovolj le to, da te nekdo posluša in nudi varen prostor, kjer se lahko malce razbremeniš. Velikokrat pa naši izzivi zahtevajo tudi pomoč s strani strokovno usposobljenih oseb.

Tvoje razmišljanje o soočenju z ovirami je povsem na mestu in strinjam se s teboj, da se mnogokrat sploh ni enostavno soočiti s stvarmi, ki so težke in globlje. Takrat je dobro, da si poiščemo pomoč. Vsak posameznik kdaj v življenju naleti na težavo, pri kateri potrebuje pomoč strokovnjaka, da jo lažje razreši in z odkritim pogovorom so zadeve hitreje in učinkoviteje rešljive.

Navajaš, da med tednom bivaš v dijaškem domu. Tudi sama sem zaposlena v svetovalni službi v dijaškem domu, zato bi te na tem mestu usmerila do tvojega matičnega vzgojitelja ali do svetovalne delavke/delavca v domu, ki smo pristojni za to, da pomagamo pri premagovanju vsakodnevnih izzivov dijakov, tako na področju bivanja, počutja v domu kot tudi pri usmerjanju šolskih obveznosti. Ali si morda kaj o tvoji situaciji že omenila svojemu vzgojitelju/vzgojiteljici ali komurkoli izmed domskega osebja? Menim, da bi bilo to zelo dobrodošlo. Pojdi do svetovalne službe in opiši svojo težavo, kjer se lahko tudi skupaj dogovorita za sestanek s tvojimi starši. Sklenete lahko tudi kakšen dogovor ali določite prilagoditve, ki bi ti pomagale pri navajanju na življenje v dijaškem domu. Prepričana sem, da bosta skupaj s svetovalno delavko/delavcem našla skupno rešitev. V kolikor želiš, mi lahko tudi zaupaš (na e-naslov: tina.rezar@ddvic.si) v katerem dijaškem domu bivaš in ti lahko pomagam vzpostaviti stik s svetovalno službo.

Prilagajanje na bivanje v dijaškem domu je za marsikoga težko in vedi, da se lahko z določenimi dogovori (med tabo, tvojimi starši in dijaškim domom) zelo olajša pot do boljšega počutja. To, da nas je strah, da ne bi bili razumljeni in da ostali naših čustev ne bi razumeli, je pogost pojav, a mislim, da je zagotovo bolje to nagovoriti kot držati v sebi in zaradi tega trpeti. Zberi pogum in prosi za pomoč in podporo pri tvojem izzivu. Verjemi, da se bo splačalo.

Vedi, da v tem nisi sama. Kadarkoli lahko odgovoriš tudi na to sporočilo in bova skupaj razmišljali dalje.

Vse dobro želim,

Tina Rezar, mag. prof. pedagogike in nemščine in mag. zakonskih in družinskih študij

Bibi, lepo pozdravljena.

Žal nam je, da si v stiski in so se pojavile misli o samomoru. Če je stiska velika, pokliči TOM telefon (116 111 – vsak dan, od 12:00 do 20:00) ali Zaupni telefon Samarijan (116 123 – 24 ur na dan, brezplačno, anonimno).

Opazili smo, da si v več temah pisala o svoji stiski. Da ti bomo lažje svetovali, te spodbujamo, da pišeš o tem, kar doživljaš eni svetovalki - v temi, ki si jo odprla tukaj.

Prijazen pozdrav iz uredništva