kaj naj nardim NUJNO RABIM POMOC CIM PREJ

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena! 

Hvala, da si z nami delila svojo stisko. Iz zapisa se vidi, da se trudiš za vajin odnos in da ti veliko pomeni. Hkrati pa je normalno, da se ne počutiš prijetno ob tem, ko fant govori, da nima časa za tebe, se pa druži s prijatelji. Verjamem, da ti je ob tem težko.

Pri vajini starosti se veliko mladih še uči, kako uravnotežiti prijateljstvo, šolo, obveznosti in zvezo. Včasih ljudje ne znajo dobro pokazati, kaj jim je pomembno ali pa se umaknejo, ko je preveč stvari naenkrat. To pa ne pomeni, da so tvoja čustva manj pomembna.

Dobro je, da si mu povedala, kaj te moti. Morda poskusi še enkrat, mirno, s pomočjo »jaz stavkov«, s katerimi poveš svoje občutke in potrebe, brez očitkov. Pomembno je, da poveš, kaj te moti, kako se ob tem počutiš in kaj si ti želiš drugače. Na primer: »Rada te imam, ampak počutim se slabo, ko rečeš, da nimaš časa zame, potem pa vidim, da ga imaš za druge. Želim si, da bi si tudi ti vzel malo časa zame in da bi se več pogovarjala.«

Hkrati se poskusi vprašati tudi sama, ali v tem odnosu dobivaš dovolj, da se ob njem počutiš dobro? Ljubezen in trud morata iti v obe smeri. Če se bo pripravljen pogovarjati, poslušati in se malo bolj potruditi, je to dober znak. Če pa se bo še naprej umikal, izgovarjal ali te ignoriral, to ne govori nič slabega o tebi – bolj kaže, da vajin odnos trenutno ne teče tako, kot si ti želiš in potrebuješ.

In veš, popolnoma normalno je, da se včasih kak odnos ne izide tako, kot smo si predstavljali. To ne pomeni, da je kdo “kriv” ali da je bilo vse zaman. Včasih dva preprosto ugotovita, da si ne zmoreta dati tistega, kar vsak od njiju potrebuje. In če se to zgodi, je povsem v redu, da gresta naprej vsak svojo pot – dolgoročno je to boljše, ker si oba lahko ustvarita odnose, v katerih se počutita res dobro.

Ne moreš ga prisiliti, da se spremeni, lahko pa poskrbiš, da ostaneš zvesta sebi: da jasno poveš, kaj potrebuješ, in da ne zanemariš svojih občutkov.

Če ti je težko, se lahko o tem pogovoriš tudi s kakšno prijateljico, staršem ali svetovalno službo v šoli. Nič ni narobe, če si poiščeš podporo.

Držim pesti zate. Če boš želela, se lahko še oglasiš.

Lepo bodi, 

Sara Seršen, mag. psihologije