izgorelost

Odgovor svetovalke:

Živijo, Sushi!

To mora biti pa res naporno. Opisuješ simptome, ki spominjajo na izgorelost. Ni pa nujno, da gre prav za to. Podobna simptomatika se lahko kaže tudi pri depresivni ali anksiozni motnji - kadar je očitno, da telesne preiskave ne kažejo nobenih posebnih odstopanj in da torej ne gre za kakšno bolezen žlez ali notranjih organov (čeprav posledično lahko pride tudi pri teh do motenj - razbijanje srca, na primer).

Kakorkoli, diagnozo ti lahko da samo zdravnik. Zato le opravi vse potrebne preiskave, da boš vsaj glede tega pomirjena.

Bistveno je, da ti veš, da tako ne moreš več naprej in da bo treba nekaj spremeniti.

Preden ti predlagam rešitve, po katerih sprašuješ, me zanima, ali lahko vendarle kaj spremeniš tudi glede svojega odnosa do študija? Razberem, da le-ta predstavlja zate res hud stres. Nekaj stresa je za nas zdravo. Ko pa ta preide v kroničen stres, moramo čim prej kaj korenito spremeniti. Sproščanje, rekreacija, dovolj spanja, uravnotežena prehrana - to so osnove. Kako pa imaš sicer organiziran čas? Katere druge obveznosti še imaš v življenju? Katera ti je najpomembnejša in ali lahko kaj vsaj začasno črtaš iz urnika? Koliko časa na teden nameniš brezdelju, zabavi, ustvarjanju brez posebnega cilja, druženju z ljudmi, ki jih imaš rada?

Namreč tudi to bi morale biti osnove, pa jih pogosto potisnemo na stran, ker zmotno verjamemo, da so to kradljivci časa. V resnici pa so enako nujno potrebni gradniki zdravja in dobrega počutja, brez katerih se težko spoprimemo z napori, ki jih življenje žal prinaša vsem. 

Predlagam, da svojo zdravnico ali zdravnika prosiš, da te napoti v Center za krepitev zdravja oz. Zdravstveno vzgojni center v vašem zdravstvenem domu. Tam izvajajo odlične brezplačne delavnice, kjer se naučiš tehnik sproščanja in obvladovanja anksioznosti. Morda boš ugotovila, da potrebuješ tudi bolj intenzivno individualno obravnavo. V tem primeru se lahko obrneš na najbližji Center za duševno zdravje, napotnice ne potrebuješ.

Za premostitev pa imaš pod prispevkom o paniki na naši spletni strani na voljo nekaj super vaj. Da bodo imele večji učinek, jih je treba izvajati redno in ne samo, ko je stiska že prehuda. 

Vabim te tudi, da razmisliš o pričakovanjih, ki jih imaš do sebe. Si lahko malo manj zahtevna glede tega, kaj vse in do kdaj moraš to doseči? Si lahko do sebe malo bolj prizanesljiva, sploh sedaj, ko si že skoraj brez moči? Si pripravljena svoje zdravje postaviti na prvo mesto - tudi če boš za to morda eno leto pavzirala, da si telo lahko napolni nazaj zaloge moči?

Samo eno zdravje imaš in ga ni faksa, ki bi bil vreden, da se skozi študentska leta prebijaš z zadnjimi močmi. Kaj te v tem primeru čaka na cilju? Tudi telesni simptomi ne bodo vedno zgolj samo posledica - dolgotrajen hud stres prej ali slej sproži tudi organske bolezni. In takrat bo zdravljenje samo še težje in dolgotrajnejše.

Vse dobro ti želim in pazi nase.

Maruša Bertoncelj, univ. dipl. socialna pedagoginja