izčrpanost, ne morem se ustaviti

Pozdravljeni!
Znašla sem se v hudi stiski in zelo dolgo časa oklevala s tem, ali bi vam pisala ali ne pa sem se vendar odločila, ker ne vidim več izhoda.

Stara sem 17 letna dijakinja in od nekdaj sem veljala za pridno punco. Amapk ta pridnost, je zdaj postala se mi zdi da že bolezen in je vedno huje. Imam prenatrpane delovnike za svoja leta, vstajujem 5.00 se vsak dan vozim 2 uri z avtobusom, začenjam pouk 7.00 končujem 14.00, pridem domov okoli 15.00 in se začnem učiti nekje 15.30 torej prosta sem le to, da se najem in se učim včasih tudi brez pravih odmorov do poznih večernih ur 22.00 včasih še dlje. Problem je v tem, ker imam previsoka pričakovanja do sebe. Sem perfekcionistka na žalost in od sebe zahtevam same 5 v šoli. Čeprav se navzven vidi, da se res trudim, me ljudje ne vidijo navznoter, da sem tik pred zlomom.  Niti enega vikenda nisem imela do zdaj, da bi bila prosta, velikokrat sem razkirala, da sem se namesto televizije  učila ponoči... v glavnem grozna sem postala do sebe. Na noč spim 5, 6 ur, zvečer ne morem zaspati, čez dan čutim izčrpanost a ne morem iti počivat, zvečer sem pa preveč polna energije. Totalno sem pozabila gledati nase. Vsak dan mi je isti, nič zanimivega se mi več ne dogaja in skrbi me, da bom začela padati v depresijo. Ves čas samo mislim na to, kako je bilo lepo, ko sem bila majhna in se z temi mislimi vsako dnevno probam miriti, da mi ni prehudo. Počutim se obupano in prazno. Zadnje čase imam pri srcu občutek migetanja, močnega in hitrega razbijanja. Nato začnem težko dihati in čutim težo na prsih. Taki napadi mi trajajo lahko tudi do 1 uro in se pojavijo čisto nepričakovano.... med poukom, v avtu. Skrbi me kam vse to vodi. Niha mi tudi imunost, vsaj enkrat na teden imam dan, ko sem totalno zanič in imam občutek, da bom zbolela in obležala za cel teden ampak nekak zborbam skozi in poskušam pozabiti na vse.

Res sem v hudi stiski in ne vem kako naj grem naprej.

Hvala za pomoč.