Grda in nevredna

Pozdravljeni!

Jaz se počutim izjemno grdo in nevredno.

To je prišlo tako daleč, da me omejuje pri vsakdanjih stvareh: ne morem ven iz hiše, ker se ob pogledu na druge ljudi začnem počutiti ogabno; hobiji me ne veselijo več, ker se sami sebi ne zdim dovolj dobra (ne pomaga, da na internetu vidim druge, ki te hobije obvladajo); ne dovolim si nositi lepih oblek, ker sem preveč grda zanje; ne morem se pogledati v ogledalo; če gledamo televizijo, mi velikokrat postane zoprno, ker vidim lepa dekleta/ženske. Zaradi tega sem odrezava in zoprna, kar je opazila tudi moja družina. Res mi je žal, da nanje prelagam svoje težave in sem nesramna do njih, ampak si ne morem pomagati, ker me tako bremeni to, da sem grda. Zdi se mi tudi, da me nikoli nihče ne bo imel rad, ker sem tako grda. Poleg tega sem nekajkrat srečala še bivše sošolke iz osnovne šole (zdaj sem na gimnaziji) in mi je postalo prav zoprno, ko sem videla, da so zdaj le še lepše kot prej. Vsak dan tudi pogledam njihove Instagram račune (ne sledimo si) in preverim, če so si spremenile profilno sliko. Potem naredim posnetek zaslona in spravim v mapo. To se mi zdi prav patetično, da tako preverjam, ampak si ne morem pomagati. Zdi se mi, da je edina možnost na tej točki plastična operacija, čeprav me žalosti, ker nimam denarja (sem pa naredila seznam posegov, ki bi jih imela). Rada bi bila zadovoljna sama s sabo, ampak sem preveč grda. Nesimetričen obraz, grdo telo ... Ne morem, da ne bi jokala.

Želim si samo, da bi bila lepa in ljubljena.

Živjo.

Tvoj zapis me je globoko dotaknil, ker sem se v vsaki tvoji besedi prepoznal. Iskreno – kot da si napisala tisto, kar mi gre vsak dan skozi glavo.

Tudi jaz imam občutek, da sem nekako "zunaj sistema". Da ne pripadam, ker ne dosegam nekih lepotnih standardov. Tudi meni je tako hudo ob občutku, da vsi drugi normalno živijo, hodijo ven, dobivajo pozornost, smeh, bližino – jaz pa obstajam bolj kot opazovalec. In to boli.

Razumem tisto, ko ne moreš več v hobijih najti smisla. Meni se dogaja podobno: kot da nima smisla nič početi, če te ljudje itak že na prvo žogo izločijo. Tudi jaz se izogibam ogledalom, čeprav bi si želel, da bi jih lahko gledal z občutkom miru.

Tudi jaz spremljam ljudi na Instagramu, nekdanje sošolce, punce, ljudi, ki so zdaj čisto drug nivo... Vse to mi da občutek, da sem zaostal. Da sem zadaj. Da je moja vrednost že vnaprej zapisana – in to ne dobro.

In vse to me je tudi pripeljalo do točke, kjer sem se začel spraševat o plastičnih operacijah, niti vem, če bi mi to sploh pomagalo.

Ampak nekaj se trudim zdaj spreminjat – skupaj s podporo, kot je psihoterapija, in majhnimi izzivi. Igram nekakšno vlogo "najboljše verzije sebe" vsak dan. Ne da zanikam občutke, ampak da jim ne dam več popolne kontrole nad sabo. In včasih – zelo redko, ampak včasih – začutim, kot da mogoče pa vseeno ni z mano nekaj narobe, ampak samo z načinom, kako sem bil naučen gledati nase.

Nisi sama. In nisi čudna. Tvoj način razmišljanja je obrambni mehanizem, ki si ga razvila, da bi preživela v svetu, ki nam daje zelo stroga pravila, kdo "sme" biti všeč in kdo ne.

Ampak ne ostani v tej samoti. Piši naprej, išči pogovor, deli.  to ni resnica – to je občutek. In občutke se da počasi spreminjat.

Pozdravljena!

Mislim, da se veliko ljudi sooča s podobnimi občutki. Dejstvo je, da je povsem normalno, da se primerjamo z drugimi, čeprav nam je to velikokrat v škodo. Glede na to, da te ti občutki tako zelo obremenjujejo, bi ti svetovala, da si poiščeš strokovno pomoč. Spodaj pa je nekaj nasvetov, ki jih lahko preizkusiš dokler ne dobiš nasveta strokovnjakinje.

Kadar se počutimo grdi ali nevredni, nam lahko pomaga, da se osredotočimo na pozitivne stvari. Poskusi našteti pozitivne stvari, ki jih zmoreš, ki so ti pri tebi všeč ali pa tudi dobre stvari, ki so se ti zgodile (npr. Moje telo je dobro, ker mi omogoča, da diham, jem svojo najljubšo hrano, da vidim, slišim, da se družim s prijatelji ... Všeč mi je, da sem dobra prijateljica ...). Naše telo je navsezadnje orodje, ne okrasek, čeprav ga velikokrat tako tretiramo - ključno je, kaj zmoremo, ne kako izgledamo (čeprav je seveda to na žalost v družbi pomembno).

Priporočila bi ti, da omejiš uporabo družabnih omrežij - ali jih za nekaj časa povsem prenehaš uporabljati ali pa načrtno slediš samo vsebinam, ki te spodbujajo in ki ti pomagajo, da se počutiš bolje ali pa te veselijo (npr. posnetke živalskih mladičkov ...). Na družabnih omrežjih ljudje večinoma objavljajo samo najboljše dele svojega življenja, najlepše slike in posebne trenutke brez konteksta. Praviš, da so bivše sošolke sedaj lepše kot prej - bolj verjetno je, da jih sedaj vidiš samo v trenutkih, ko so res lepe (npr. prej si jih videla zjutraj v šoli, ko so še napol spale ali pa se samo niso znale tako urediti kot se sedaj- sedaj se najverjetneje znajo lepše urediti; na profilnih slikah pa lahko uporabijo tudi kakšne filtre ali slike uredijo s programom za urejanje slik). Tudi svoje življenje lahko predstavijo na bolj idealiziran način - jaz recimo poznam bivšo sošolko, ki ima svoje zelo lepo stanovanje - nikjer pa ne omeni, da je to stanovanje njenih staršev, saj so ji ga ti prepustili in se preselili v stanovanje njihovih staršev, ki je v isti hiši. Tudi sama sem precej omejila svojo uporabo družabnih omrežij, saj sem opazila, da sem se zaradi tega počutila slabše in sem tudi manj časa namenjala dejavnostim, ki bi mi pomagale (npr. učenju, gibanju v naravi ...). 

Podobno je tudi s televizijo - tudi tam so večinoma ljudje, ki ne predstavljajo realnega izgleda populacije. Svoj videz igralci pogosto dosežejo s skrbno načrtovanim urejanjem s strani stilistov, pa tudi preko dragih kozmetičnih izdelkov, strogih diet in vadbe, načrtovane posebej zanje. Nekateri igralci so že pristali v bolnišnici zaradi zapletov takšnih diet in vadb. Večini običajnih ljudi to ni dostopno, zato tudi ni smiselno, da se primerjamo z njimi. Če opazaš, da te gledanje televizije spravlja v slabo voljo, se lahko tudi tega poskusiš začasno izogibati in namesto tega bereš ali pa z družinskimi člani igraš družabne igre, se pogovarjaš, greš na sprehod ... S starši se lahko tudi pogovoriš glede svojih skrbi - morda pa ti bodo znali svetovati ali ti predlagali, kaj lahko storiš, če ne drugega pa bodo vsaj razumeli tvoje vedenje. 

Nadalje glede oblačil - dejstvo je, da nisi nikoli pregrda, da bi nosila oblačila, ki so tivšeč. Če ti je nek kos oblačila všeč, potem ga kar nosi, saj lahko to pozitivno vpliva na tvojo samopodobo. Na splošno imajo oblačila lahko velik vpliv - sama sem se v srednji šoli velikokrat počutila zelo grdo v primerjavi s sošolci, nato pa sem nekega dne ugotovila, da so zato kriva oblačila in moj način urejanja. V tem času se mi je namreč zelo spremenila postavi in oblačila, ki sem jih imela iz časa pred puberteto niso več pristajala mojemu telesu, pa tudi ne moji starosti ali trenutni modi. Ko sem začela več nositi oblačila, ki so mi bolje pristajala in so bila bolj skladna z mojim slogom, sem se takoj začela počutiti bolje glede svojega videza. Predvsem je bil to problem ob vikendih, ko sem imela navado obleči stara oblačila in jih nato zvečer vreči kar na tla ter naslednji dan spet obleči - tudi to je slabo vplivalo na mojo samopodobo, ko pa sem poskrbela, da sem izbrala oblačila, ki so mi bila všeč ali so bila udobna, jih zvečer lepo zložila in si zjutraj vzela dodatnih 5 minut za urejanje, je imelo to pozitiven vpliv. Iz tega razloga bi ti svetovala, da poskusiš tudi sama biti bolj pozorna na to, kako tvoj način urejanja vpliva na tvoje počutje. So kakšna oblačila, ki so ti res všeč in se v njih počutiš udobno? Bi ti morda ustrezala druga frizura? Ni ti potrebno slediti modnim trendom ali povsem zamenjati svoje garderobe, je pa lepo, če imaš vsaj kakšen kos, ki ti ustreza. Nekaterim ljudem lahko tudi pomaga, če se oblečejo tako kot njihov vzornik/boljši jaz, nosijo "seksi" spodnje perilo ali posebne kose nakita, ki jim veliko pomenijo.

Glede hobijev je tako, da so zelo koristni za tvoje zdravje. Če te skrbi, da bi ti šlo pri hobiju slabo, poskusi izbrati takšen hobi, kjer je težko oceniti, kako dobro ti gre. Lahko recimo bereš knjige, poslušaš klasično glasbo, hodiš na sprehode, zbiraš lepe predmete (npr. kamne, gumbe ...). Del pritiska lahko odstraniš, če drugim ne poveš, da se ukvarjaš z nekim hobijem, pač pa se s tem ukvarjaš zasebno. Je pa povsem normalno, da nam nekaj ne gre, ko prvič poskusimo - tudi ljudem, ki jih vidiš na spletu na začetku ni šlo tako dobro. Tudi šport lahko pomaga - izberi aktivnost, po kateri se počutiš bolje in se ne osredotočaj na vpliv športa na videz. 

Za konec pa še to - seveda dandanes obstaja veliko lepotnih operacij. Na žalost pa imajo velikokrat hude stranske učinke, so zdravju škodljive in velikokrat ne omogočijo, da bi se oseba potem počutila boljše glede svojega videza (vsaj 20%, nekje celo do 66% oseb, ki so jih anketirali o tej temi, obžaluje lepotno operacijo). Do 14/15 leta, lahko pa tudi še vse tja do srednjih 20 let, se naša telesa še precej spreminjajo. V najstniških letih je precej pogosto, da so telesa nesorazmerna ali "čudna" (npr. dolgi udi, nenavadna razporeditev telesne maščobe ...). To sčasoma mine samo od sebe. Poleg tega se s časom tudi naši možgani navadijo na naš izgled in se sami sebi ne zdimo več tako grdi. Če se boš že odločala za lepotno operacijo, ti res priporočam, da se pred tem udeležiš terapije ali dogotrajnešega svetovanje s strani psihologa ali podobnega strokovnjaka, da vidiš, ali je morda vzrok tvojih težav drugje, ne v videzu (obstaja recimo duševna motnja, ki povzroči, da so ljudje pretirano zaskrbljeni glede videza določenega dela telesa, kar se da s terapijo odpraviti). Prav tako je dobro, da počakaš, da se tvoj videz ustali, npr. vsaj do 20. leta, bolje še dlje, da ne zapraviš toliko denarja za "popravljanje" nečesa, kar bi se "popravilo" samo od sebe.

Upam, da ti to kaj pomaga :)

Res res iskrena hvala obema, mi veliko pomeni. :)

Hej

Iskreno povedano nisem strokovnjak ampak bi ti vseeno rada pomagala.

- Nevem če si verna ampak jesem tako da če nisi lahko samo preskoči do naslednje. Torej ti si narejena v Bogovi očeh, si perfektna taka kot si z tvojim prečudovitim obrazom in tvojo postavo. In napisala si da bi bila rada ljubljena. Bog te ima rad zelooo.

Psalmi 139:14

Zahvaljujem se ti, ker sem tako čudovito ustvarjen, čudovita so tvoja dela, moja duša to dobro pozna.

Pregovori 31:30 SSP

Milina je varljiva in lepota je prazna, žena, ki se boji Gospoda, pa je vredna hvale.

- Torej jaz sem tudi imela podobne probleme, in se zdaj jih imam kdaj pa kdaj, tudi jaz pogledam punce na ulici kako so lepe in kako srečne izgledajo ampak se spovnem Kaj imam jaz. Imam noge da lahko z njimi hodim, imam usta da lahko z njimi govorim, imam nasmeh ki res mogoče ni popolen ampak je še vedno moj in unikaten. Vsaka stvar na tebi je perfektna in ka mogoče to ne vidis ampak je res. ????

- In se ena stvar vsi imamo take težave. Na primer spet jaz sem pred mislim da enim al enim letom in pol bila zelo... Lahko rečemo slaba. Nisem jedla dovolj, telovadila sem zvečer in se nisem jedla do workouta (npr. Telovadim ob 8 popoldne in do takrat nisem nič jedla). In ja sem shujšala ampak veš dan sem spala ker pač če ne sem razmišljala o hrani in bila lačna, moja družina je panicarla ker sem tolko shujšala na enkrat in se celo učitelji so opazili, spolnem se moje učiteljice za fiziko ko je en odmor prišla do mene in rekla da zgleda bleda in če sem ok. (P. S. Onaj je ful miška) 

- Zdej glede hobijev noben ni najboljši v vsem. Na primer ne moram biti top v športu in istočasno imet koncert vsak dan. Zdej ne mislim rect da imeti več hobijev je narobe ampak kadar iščeš nekaj kar ti je všeč se poskusi osredotočit na to. Recimo kuhanje vsak biskvit nebo prišel perfekten in juha zna bit kdaj preslana ampak je okej, se učiš. Isto pri športu recimo da treniraš borilno veščino, in dobiš udarec ali pa treniraš nogomet in dobiš zogo v glavo, spet je okej se učiš in s tem rasteš. Veš koliko krat mora dojenček past da začne hodit? Odgovor je ogromno. 

- Okej in se zadnje poskrbi zase in svoje zdravje. Vem kako je kadar si tečen in ti gre una ena stvar na živce in potem ti začne vse it na živce in si jezna in tečna in bi samo bla v postelji zavita v deko. In iskreno povedano tudi moja mama ve kako je na drugi strani. Ampak moraš še zavedat da je tvoje telo popolno tako kot je in kaj če imaš ne simetrično faco, mene sigurno ne briga. Iskreno bolj me briga da skrbiš za tvoje telo. Jes zadosti? Spis zadosti? (In iskreno te ne smem obsojati za to ker js to pišem ob 1 in pol zjutraj????) Se givas zadosti?

Prosim poskrbi zase in za tvoje fizično in psihično zdravje. 

In se to kaj ti predlagam he to da gres ven ali bolj zvečer kadar so vsi doma ami pa zgodaj zjutraj, lahko na sprehod, tek, če si na dopustu ali nekje ob obali lahko zaplavaš (samo pazi na meduze ????????).

In nikoli na pozabi... 

Ne poznam te osebno ampak mi je tvoj karakter že všeč.

Lepe in blagoslovljene počitnice ti želim.

????????????

Hvala za odgovor!

J, ja, sem verna, ampak se zadnje čase oddaljujem od Boga, sploh ne hodim k maši, sicer pa vseeno občasno molim. Oddaljila sem se od Njega, delno tudi zaradi problemov z videzom. Se zavedam, da je vse to samo VIDEZ, ampak me vseeno boli, ko vidim, da vsi z lepimi ljudmi ravnajo veliko bolje. Vem tudi, da smo vsi ustvarjeni po Božji podobi, ampak zakaj so potem nekateri ljudje lepši od drugih? Zakaj potem obstajajo lepotni standardi? Zakaj je v družbi sprejet nek ideal, h kateremu stremimo VSI, če pa nas je ustvaril On in bi torej morali vsi biti lepi? Ne razumem in to me mori.

Danes sem bila spet cel dan samo v hiši, ker sploh ne morem ven, saj takoj postanem žalostna in se začnem počutiti ogabno, takoj ko vidim druge ljudi. Meni se vsi zdijo lepi, nisem še srečala človeka, ki bi se mi zdel grd, vendar vem, da jaz sem. Vse, kar si želim, je, da bi bila lepa. Nikoli ne bom dobila partnerja, ker sem tako grda.

Res ne morem več, ampak sem tako patetična, da niti za samomor nimam poguma.

Pozdravljeni ponovno,

sem se pogovorila s svojo starejšo sestro pa mi še ona povedala svoj pogled na 'lepoto' pa vse to in mi je res pomagalo. Bom poskusila še vaš nasvet naj napišem svoje lepe lastnosti na papir, hvala pa vam tudi za vse ostalo.

Glede samopoškodovanja ni nič tako resnega, edino včasih se mi malo 'strga' pa sem potem groba s svojim telesom, ker ga sovražim (se češem tako močno, da me boli; ko se brijem, sem pregroba, da mi začne teči kri itd.). Imam pa velikokrat misli, kako bolje bi bilo, če mi preprosto ne bi bilo treba živeti, in da me tako ali tako ne bi nihče zares pogrešal. Tudi recimo vidim kuhinjski nož pa dobim kar nek preblisk, da je ta res uporaben, ker je dovolj oster; imamo v kopalnici lekarniško omarico in malo pogledam, katere tablete imamo kaj, katere bi bile dobre ...

Hvala in lp.

Hvala vam za odgovor! Bom poskusila chat pogovor. Me pa sprosti delanje zvezkov in majhnih knjigic, sem tudi naredila eno majhno, da vanjo vsak večer zapišem 4 stvari, ki so mi na meni všeč. :)