Gimnazija ali poklicna šola?

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena, gimnazijka!

Videti je, da si se glede izbire šole znašla v veliki dilemi. Vpisala si se na gimnazijo, a razmišljaš, če bi se raje prepisala na poklicno šolo. Skrbi te glede učenja in ocen, saj se v osnovni šoli nisi kaj dosti učila, le pred testi, ocene si imela kljub temu kar dobre. Sestra te je opozorila, da bi lahko imela težave v gimnaziji, če si v osnovni šoli bila prav dobra in da bi bilo morda boljše, če bi se prepisala na poklicno šolo. O tem tudi razmišljaš, predvsem zaradi tega, ker bi naj bilo tam lažje dosegati boljši uspeh. Med programi poklicnih šol si videla, da te noben ne zanima najbolj, morda le ekonomski tehnik, a se ti zdi, da bi ti bilo žal, če se prepišeš. Glede tega, kaj narediti, si trenutno kar zmedena.

Izbira prave šole in nadaljnjega izobraževanja je lahko velikokrat kar stresna situacija, saj takrat pride do novih situacij in sprememb. Te spremembe so drugo okolje, novi ljudje, novi učitelji, nove učne situacije in delovne navade, čisto drugačen način pouka in učenja, kot je bil pred tem. Vse to lahko normalno privede do občutij nelagodja, pričakovanj, tudi strahu, predvsem pred tem neznanim, saj še ne poznamo nove situacije. Tudi ti si se sedaj znašla v takšni situaciji, ko greš v novo šolo in med nove ljudi, ob tem pa čutiš neke vrste pričakovanje in lahko tudi strah, kako bo tam, koga boš spoznala, kakšni bodo učitelji in sošolci, kako bo z učenjem, ali boš zmogla gimnazijski program, kako se boš lahko učila, ali je to prava izbira ali se raje prepisati. Zgoraj si zapisala tudi to, da se predvsem obremenjuješ, ali boš zmogla se učiti in dosegati zahteve gimnazijskega programa. Omenila si, da se v osnovni šoli nisi ravno učila, le pred testi in da nimaš neke motivacije za učenje, zaradi česar te še bolj skrbi, če si se prav odločila. Na tem mestu je vsekakor dobro razmisliti, kaj želiš početi v življenju in če je to nekaj, za kar potrebuješ gimnazijsko izobrazbo, da se potem lahko vpišeš na želen študij, potem je morda res najbolj primerna gimnazija. Če je pa to nekaj, kar lahko zaključiš tudi s poklicno šolo, potem pa je dobro morda še enkrat pregledati te programe in najti pravega, torej kar te zanima in bi si želela delati, se pozanimati o več informacijah in se potem odločiti. Ne morem ti dati enoznačnega odgovora ali ostani na gimnaziji ali pa se prepiši na poklicno šolo, saj je to odločitev, ki jo boš na koncu morala sprejeti sama. Sama najboljše poznaš sebe, svoje učne navade, kako deluješ v učnih situacijah in veš, kako si se do sedaj učila in če se boš lahko v gimnaziji toliko več učila, kot si se do sedaj. Vsekakor je gimnazija zelo obsežna, zahteva določeno splošno znanje, je kar nekaj različnih predmetov, pri katerih je potrebno marsikaj vedeti. Prav tako je na koncu splošna matura, a če se vsa štiri leta pridno učiš in pripravljaš na to, matura tudi ni tako strašna, kot morda slišiš od koga. Morda je dobro, če pogledaš, kakšen je učni načrt v prvem letniku gimnazije in za primerjavo ekonomske šole, saj potem lahko vidiš, kakšne cilje imajo na kateri šoli in koliko je potrebno vedeti za doseganje le-teh. Mogoče je dobro, če pri sestri pregledaš učno snov prvega letnika in pogledaš skozi zapiske, da vidiš, koliko je snovi in kaj se učijo. Velikokrat je pri učenju tako, da sama motivacija morda ni dovolj, saj so vztrajnost in delovne učne navade bolj pomembne, predvsem pri tem, da vztrajaš kljub temu, če posameznik ni vedno ravno najbolj motiviran. Res je tudi, da gimnazija daje širino tudi za naprej, saj se potem glede študija lahko odločiš bolj odprto v primerjavi s poklicnimi šolami. Je pa največ odvisno od tebe in od tega, koliko učenja si pripravljena vložiti, čemu se odreči in kaj si potem želiš početi. Ko si napisala, da se v osnovni šoli nisi ravno najbolj učila, bi lahko zaradi tega v gimnaziji bila primorana vložiti toliko več učenja in časa, da bi pridobila neke vrste delovne navade in željo, da bi se učila. To vsekakor ne pomeni, da ne bi mogla uspešno zaključiti gimnazije, saj verjamem, da bi z vztrajnostjo in trudom to lahko dosegla. Ampak na koncu je na tebi to, ko sama razmišljaš in čutiš, da ti je bliže. Če je to manj učenja za prav dober uspeh in ti je zaradi tega poklicna šola bliže kot gimnazija, je dobro o tem še razmisliti in se odločiti tako, da bo zate najboljše. Če vidiš, da te bolj zanima ekonomska šola, se je morda smiselno pozanimati pri nekom starejšem, kako je na tej šoli in koliko se uči, kakšna znanja jim posredujejo, kje se potem lahko zaposlijo. Na vsaki šoli ali študiju so prisotni predmeti in določene zahteve, ki nam niso vedno najbolj po volji, ampak potem, ko jih uspešno zaključimo, nas lahko to tudi bolj motivira za naprej, da vztrajamo v doseganju določenih ocen, pogojev za študij naprej ipd. Morda si vzemi nekaj dni časa za razmislek, preišči pogoje na eni in na drugi šoli, se pozanimaj pri starejših, se pogovori s starši ali bližnjimi in se potem odloči tako, da bo zate najboljše.

Upam, da sem ti z odgovorom pomagala videti širšo sliko tvoje odločitve in da se boš glede šole odločila tako, da bo zate najboljše in boš pomirjena.

Želim ti vse dobro,

Urška Meolic Kotnik, mag. psihologije

Odgovor svetovalca:

Pozdravljeni vsi,

dobro je videti, da ste na to tematiko še nekaj povedali. :)

Res je, da v medijih morda malo pretirano poudarjajo pojma elitne gimnazije in na drugi strani lokalne oziroma druge gimnazije. Je veliko tekmovanja in primerjav med enimi in drugimi gimnazijami. Zaradi tega lahko verjamem, da mladostniki postanete zmedeni od vseh informacij. Strinjam se s tem, da se nekatere gimnazije usmerijo bolj v naravoslovno smer, spet druge v družboslovno, potem so tu še umetniške smeri - je odvisno od tega, kaj šola lahko ponudi in kakšne kadre lahko tudi zaposli. Morda je najbolj optimalno, ko lahko neka gimnazija pokriva celostno področje vseh smeri, da se potem lahko mladostnik lažje odloči, kaj mu bo predstavljalo primarni interes. Glede ocenjevanja pa je velikokrat tudi tako, da je odvisno od več dejavnikov, kot je tudi subjektivni vidik ocenjevanja (torej, kaj bo učitelj zahteval pri določeni snovi za minimalno znanje in kaj za več). Verjetno je tako bilo tudi v osnovni šoli. So razlike med vrednostmi ocene 5, kar je res večkrat lahko odvisno od same snovi, kako je snov predstavljena in usvojena ter konec koncev kako sam učitelj oceni določeno znanje.

Svetovalna služba v osnovnih šolah ima vlogo usmerjanja učencev naprej v srednje šole zaradi tega, da učencu pomaga pri odločanju, katera šola bi bila zanj najbolj primerna, kako bi lahko najbolje izkoristil svoje potenciale oziroma močna področja - to pomeni, da bi lahko sam največ pridobil skozi proces izobraževanja. Morda svetovalna služba kdaj pove, da bi za "tiste z boljšimi ocenami" bila primernejša gimnazija, ker bi jim dala širše znanje tudi za naprej in bi se lahko potem lažje odločili za študij. Če pa nekdo morda na koncu osnovne šole že ve točno, kaj želi početi in je to morda določen poklic (npr. mizar, električar, ipd.), pa se zanj lahko usposobi s krajšim programom šolanja in tako v krajšem času pridobi vse potrebno, da lahko opravlja ta poklic. Na tem mestu tudi ne bi bilo najboljše govoriti o tem, če je to dobro ali slabo, saj ima vsak človek svojo izbiro glede šolanja. Kar enemu ustreza in ga veseli, drugega nujno ne bo ali obratno.

Glede padanja uspeha v prvem letniku je tako, da se to lahko zgodi, ni pa nujno. Vsekakor na to vpliva več dejavnikov (mladostnik je zamenjal okolje, novi sošolci, novi učitelji, nova pravila). Tisti, ki imajo malo višje predznanje iz osnovne šole, so tudi tam pridobili neke delovne navade in organiziranost, zato se bodo lahko hitreje privadili. Ampak to ne pomeni, da tisti, ki se v osnovni šoli niso veliko učili, ne bi bili sposobni zaključiti gimnazije, saj se lahko sami motivirajo in učijo, če imajo pred seboj ta cilj, da želijo iti študirat določeno smer.

Kaj pa ostali mislite o tem?

Lepo vas pozdravljam,

Urška Meolic Kotnik, mag. psihologije

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena,

nikakor ne moremo sklepati na splošno iz vsega povedanega, ampak je vedno odvisno od več dejavnikov. Tudi pričakovanja profesorjev so različna na različnih šolah, kamorkoli posameznik gre. Nekateri za določeno količino znanja pričakujejo več, nekateri manj.

Menim, da je na koncu učenec oziroma mladostnik tisti, ki bo sprejel odločitev glede nadaljevanja šolanja. Svetovalna služba, učitelji, starši pa so tam, da vam morda predstavijo več možnosti in vas usmerijo, a za šolo se odločite sami. Morda večkrat povedo kaj iz svojih izkušenj, ki so jih imeli s prejšnjimi generacijami, ampak to ne pomeni, da vas silijo, da greste nekam, kamor vi nočete ali ne čutite, da bi vam šola bila všeč, da bi jo lahko zaključili ipd.

Glede tega s prvim letnikom pa ni nujno, da bo potem ta učenec imel še naprej težave v gimnaziji. Lahko jih bo, lahko jih ne bo. Največ je odvisno od same motivacije, discipline in tega, koliko si v šoli zapomni ter koliko je sam pripravljen vložiti v šolo. Vsekakor so spremembe v življenju lahko težke in stresne, ampak to ne pomeni nujno slabe. V življenju smo se prisiljeni velikokrat prilagajati, tako na nova okolja, na nove okoliščine, na nove situacije ali na nove ljudi.

Morda je dobro, da se o teh stvareh pogovoriš še s starši in prijatelji,

pa srečno,

Urška Meolic Kotnik, mag. psihologije