Duševno zdravje...

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

duševno zdravje je zares pomembna tema, s katero se srečujemo prav vsakdan. Zdi se mi še kako pomembno, da o njej toliko razmišljaš, si radovedna in iščeš odgovore na vprašanja.

Kot si že omenila, ne obstaja le fizično zdravje, ampak tudi duševno zdravje - in ni zdravja brez fizičnega kot duševnega zdravja. Sprašuješ se, kaj sploh je duševno zdravje. Lahko bi ga opisali kot stanje dobrega počutja, ko imamo pozitiven odnos do sebe in do okolice. Poleg tega vzpostavljamo in ohranjamo odnose, se spoprijemamo s situacijami, izzivi ter s svojem delovanjem prispevamo k skupnosti. Seveda pa moramo omeniti tudi duševne motnje, kjer gre za dlje trajajoča stanja, ko je ovirano naše vsakodnevno delovanje in opravljanje vsakdanjih obveznosti. Vendar pa to, da nismo duševno zdravi še ne pomeni, da imamo duševno motnjo, in tudi, da je duševno zdravje odsotnost bolezni. Govorimo o tako imenovanem kontinuumu, torej se lahko pojavijo tudi težave z duševnim zdravjem, kjer gre za pogostejše težave pri spoprijemanju s situacijami, ponavljajoče težave, vendar še ne gre za duševno motnjo. Prav tako ne moremo reči, da imamo ali pa da nimamo duševnega zdravja. Ima pa ga tudi prav vsak od nas. Sprašuješ se, kako pa je bilo v preteklosti - tudi takrat so ga imeli! Morda lahko rečemo, da o njem niso govorili v tolikšni meri kot danes, ko deluje veliko projektov, programov, akcij, ki ozaveščajo in opozarjajo na duševno zdravje - tudi To sem jaz je eden izmed njih. Vendar pa naloga, nas strokovnjakov, kot tudi vsakega posameznika, ki lahko informira svoje bližnje, še zdaleč ni končana.

Predvsem te zanima duševno zdravje mladostnikov - mladostništvo je res pestro obdobje. Veliko je telesnih sprememb, sprejemati morate odločitve glede vašega nadaljnjega izobraževanja, se osamosvajate od staršev, vrstniki so vam zelo pomembni, z njimi oblikujete odnose, prihaja pa tudi do sporov. Ker odraščate ugotavljate tudi, kdo ste in kaj vam je pomembno. Zavedate se teže vaših dejanj in začnete prevzemati odgovornost zanje. Ste tudi pod vplivom pričakovanj družbe. Soočate se s stresom v šoli, težavami s prijatelji, konflikti, izgubo bližnjih, strahom pred nasiljem vrstnikov, konflikti v družini, pričakovanji staršev, učiteljev in drugih, s samopodobo, z ljubezenskimi težavami, z vključevanjem v družbo, s prilagajanjem na hiter tempo življenja …. Vse to in še več vpliva na vaše duševno zdravje. Te dejavniki so lahko takšni, ki obvarujejo in krepijo naše duševno zdravje, nekateri pa lahko vplivajo na poslabšanje duševnega zdravja. Kot primer tistih, ki obvarujejo naše duševno zdravje so socialna opora, npr. naši prijatelji, družina, sovrstniki, druge skupine, ki nas podprejo v težavnih obdobjih, zdravi odnosi, skrb zase, ohranjanje ravnotežja med šolo in prostim časom, dostopnost do virov pomoči, fizično in psihično varna okolja. Tisti, ki pa jih imenujemo dejavniki tveganja, in lahko povzročijo duševne stiske, so biološki dejavniki (npr. nenormalno delovanje možganov), slabe izkušnje, kot so nasilje, zlorabe, dolgotrajne bolezni, doživljanje stresa, osamljenost in izolacija. Tudi dejavniki, ki so povezani z okoljem v katerem živimo, npr. doživljanje revščine, slabi bivalni pogoji, lahko vplivajo na naše duševno zdravje. Prav tako se tudi naš način življenja in skrb za fizično zdravje povezujeta z duševnim zdravjem, in sicer lahko premalo aktivnosti, premalo spanca in slabe prehranjevalne navade, pomanjkljiv vnos hranil, ki jih potrebujemo, vpliva na naše duševno zdravje. In še kako pomembno, nedostopnost do virov pomoči ter stigmatizacija duševnega zdravja in duševnih motenj.

Zanima te tudi, kako se soočamo s stiskami, in sicer kako lahko pomagamo drugim. Seveda je vsaka situacija svojevrstna. Pomembno pa je, da smo do osebe smo spoštljivi, potrpežljivi, je ne obsojamo in se z njo ne prepiramo, ji prisluhnemo in ji pokažemo, da smo zares prisotni in da nas zanima, kaj doživlja. Sporočimo ji, da nam je mar zanjo. Poskusimo ne deliti nasvetov - vprašamo pa jo lahko, kaj bi si od nas želela. Včasih je že prisotnost veliko in drugi osebi pomeni veliko. Pri tem je pomembno, da se zavedamo svojih lastnih omejitev in da ocenimo, kdaj osebi ne zmoremo in ne znamo več pomagati. V takšnem primeru jo usmerimo k virom pomoči, poiščemo nekoga, ki se bo z njo lahko pogovorila, v šoli pa se lahko obrnemo tudi na svetovalne delavce oziroma delavke.

Kako pa poskrbimo za lastno duševne zdravje? Da se bolje počutimo, se lahko osredotočimo na stvari, na katere imamo vpliv in sprejmemo, da ne moremo spremeniti vsake situacije. Prav to velja tudi za naše počutje - prepoznajmo ga in ga sprejmemo. Pomembno je, da si vzamemo nekaj časa zase in počnemo tisto, kar nas zares veseli. Bodimo tudi sami sebi prijatelji. Tudi to, da nekaj časa preživimo s svojimi bližnjimi lahko vpliva na naše počutje. Ob tem se gibamo in se trudimo uravnoteženo prehranjevati. Poskusimo lahko tudi z nekaj tehnikami sproščanja (vendar pa ni nujno, da nam bodo vse ustrezale - ob nekaterih se bomo lahko sprostili, ob nekaterih pa nam bo morda neprijetno ali pa bomo spoznali, da nam ne ustrezajo, kar je seveda popolnoma v redu). Za več idej o tem, kako poskrbeti za svoje dobro počutje pa lahko preletiš priročnika Slabemu počutju sem kos in Kaj lahko naredim, da mi bo lažje.

Za več informacij lahko preletiš tudi:

naš portal To sem jaz članek Kam po pomoč v stiski? projekt Kako si?, študentski projekt, ki ozavešča o duševnem zdravju  spletno stran NIJZ- o duševnem zdravju

Veliko radovednosti ti želim še naprej,

Lina Buršič, dipl. psihologinja (un)