Dijaški dom

Odgovor svetovalke:

Lep pozdrav obema,

Ker imata vajini vprašanji skupno temo, a se obenem tudi razlikujeta, bom skušala odgovoriti obema hkrati, pri tem pa bom upoštevala posebnosti, ki jih je izpostavila vsaka od vaju. 

Obe pišeta, da doživljata stisko oziroma strah pred bližajočim se odhodom v dijaški dom. Morda vaju lahko malce pomiri že misel, da se očitno obe spopadata s podobnimi občutki ob tej prelomnici, podobno pa verjetno v tem trenutku doživlja skoraj vsak mladostnik v podobni situaciji. Občutki, ki jih opisujeta, so v neznanih situacijah zelo pogosti in v resnici pričakovani. Prehod iz osnovne v srednjo šolo je ena od pomembnih prelomnic v življenju, ki prinaša precej sprememb in novih okoliščin. Nepoznano okolje, nova šola, sošolci in učitelji, to je veliko novih stvari, ki jih moramo sprejeti vse naenkrat. Ne glede na to, kako se pripravimo na ta prehod, nam takšne spremembe največkrat predstavljajo vir stresa. Ob njih lahko doživimo povečane občutke tesnobe, ki so lahko precej neprijetni. Če temu dodamo še selitev v dijaški dom, pa so lahko ti občutki še toliko močnejši. Dobra novica je, da se velik del tega doživljanja pogosto ublaži že po prvem šolskem dnevu oz. prvem dnevu v dijaškem domu, ko spoznamo nove sošolce, učitelje in sostanovalce. Naši strahovi in katastrofiziranje, kaj vse bi lahko šlo narobe, se lahko hitro razblinijo, ko vidimo, da je večina ljudi čisto v redu in da se počutijo zelo podobno kot mi.

Da pa bi se novi situaciji lahko čim hitreje in uspešneje prilagodili, se moramo tudi sami malce potruditi in v situacijo vstopiti karseda odprti za navezovanje novih stikov. Za nekatere je to lažje in bolj naravno, drugi pa morajo v to vložiti več truda. Veliko število novih, nepoznanih ljudi, od sošolcev do sostanovalcev, je lahko precej strašljivo in pogosto je naš odziv, da se od vsega tega umaknemo ter tako zmanjšamo tesnobo. Vendar pa je umik na dolgi rok škodljiv - dlje kot se neprijetnim situacijam izogibamo, večji postaja strah. Zato je pomembno, da se že na začetku potrudimo vključiti v nove odnose, čeprav bi se zaradi strahu in tesnobe raje umaknili. Da bi se lažje vključili v družbo, lahko najprej poskusimo pokramljati s tistimi ljudmi, ki se nam zdijo najbolj podobni nam. Med pogovorom skušajmo najti skupne teme, ki nas povezujejo ali navdušujejo. V primeru, da v razredu ali dijaškem domu že koga poznamo, lahko najprej navežemo stik z njim. Poleg tega pa se lahko vključimo tudi v kakšne obšolske aktivnosti, ki nas pritegnejo - tam bomo lažje spoznali vrstnike s podobni interesi, kar pomeni, da bo pogovor še lažje stekel. Veliko šol organizira tudi spoznavne dneve oz. konce tedna, kjer lahko med organiziranimi aktivnostmi v sproščenem vzdušju bolje spoznamo nove sošolce in sošolke. Priložnosti je torej veliko, od nas pa je odvisno, kako dobro jih bomo izkoristili. 

Potem pa je tukaj še domotožje, ki nas lahko precej ovira pri privajanju na novo okolje. "Prvič toliko od doma", pišeš, da si imela v preteklosti precejšnje težave s pogrešanjem domačih, ko si šla od doma, sedaj pa se je to malo omililo. Pri otrocih so težave z domotožjem pogoste, po navadi pa z odraščanjem počasi izzvenijo, kar se očitno dogaja tudi v tvojem primeru. Seveda pa boš sedaj prvič toliko časa stran od domačih in jih boš (vsaj na začetku) verjetno pogrešala, kar je čisto pričakovano. Morda ti bo v pomoč, če se z domačimi o tem pogovoriš in se že pred tvojim odhodom dogovorite, kako pogosto se boste slišali po telefonu ali preko kakega drugega medija. Lahko pa si pripraviš tudi orodja, s katerimi si boš lahko pomagala, če bosta domotožje in tesnoba zelo močna. Telesne znake tesnobe lahko ublažiš z uporabo katere izmed sprostitvenih tehnik. Pri zmanjševanju neprijetnih misli in čustvene stiske pa si lahko pomagaš s preusmerjanjem misli na prijetnejše teme (npr. pretekle poletne dogodivščine) ali z ukvarjanjem s kakšno aktivnostjo, ki ti je všeč in te sprošča (sprehod v naravi, branje, poslušanje glasbe itd.). Morda pa v dijaškem domu najdeš tudi koga, ki mu/ji je ta aktivnost prav tako blizu kot tebi in bosta lahko to počela/počeli skupaj. Super je tudi, da si izpostavila toliko prednosti, ki ti jih lahko življenje v dijaškem domu prinese! Če boš sledila tem ciljem, se boš gotovo tudi lažje privadila novemu okolju in se boš v njem dobro počutila. 

Upam, da vama bo odgovor v pomoč. Če imata še kakšno vprašanje ali dilemo, pa kar zapišita in lahko pogovor nadaljujemo. 

Želim vama vse dobro in veliko poguma pri vstopanju v novo, vznemirljivo življenjsko obdobje!

Anja Rakovec, mag. psihologije