Depresija

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

najprej hvala za tvoj iskren zapis, ki si ga delila na svetovalnici. Vesela sem, da si se kljub dvomom glede tega, če lahko pišeš na to stran, opogumila in delila svoje doživljanje. Zagotovo smo tukaj zate in upam, da ti bo moj odgovor v podporo.

Pišeš, da si v hudi stiski, s katero se soočaš že dlje časa. Pri sebi prepoznavaš tesnobo, apatičnost, pomanjkanje energije in motivacije, občutek imaš, da tvoje življenje nima smisla, da na ta svet ne spadaš. Posledično si se začela umikati in zavračati stike, zdi se, da se je zaradi tega končalo tudi tvoje razmerje s fantom. Samo predstavljam si lahko, kako nemočno, osamljeno, obupano in krivo se počutiš ob stiskah, ki si jih izpostavila.

Izpostavila si, da nimaš želje in motivacije, da bi zmanjšala svojo stisko. Ob prebiranju tvojega zapisa sem dobila občutek, da je ta želja še kako prisotna. Konec koncev si se s tem namenom tudi obrnila na svetovalnico in razmišljaš o možnih načinih, kako si poiskati pomoč. In to je zagotovo zelo dober prvi korak, za katerega verjamem, da je bilo potrebne veliko moči. Bi lahko morda rekli, da imaš željo, vendar se ob vsem svojem doživljanju počutiš tako nemočno, da niti ne veš kje začeti? Na drugi strani pa se ti pojavlja tudi veliko negativnih misli (npr. da si zaslužiš biti sama, da si naporna, da ne sodiš na ta svet itd.), ki te še dodatno ovirajo pri tem. Naj omenim, da se negativne misli pojavljajo pri nas vseh, vendar so te pogostejše in izrazitejše pri osebah z depresivno motnjo, kar pomeni da je povsem razumljivo, da se pojavljajo pri tebi. Obstajajo pa načini kako te misli prepoznati in jih spremeniti v bolj ustrezne misli, čeprav se ti morda ta trenutek zdi, da so povsem resnične. Sama pa verjamem, da si vredna življenja, da si edinstvena in neponovljiva in da bi lahko z ustrezno podporo, slednje spoznala tudi sama. Pišeš tudi, da se zadnje čase soočaš s tesnobo, ki se stopnjuje do paničnega napada. V povezavi s tem imaš na svetovalnici (https://www.tosemjaz.net/razisci/custva-in-psihicne-stiske/panicni-napad/) veliko uporabnih vsebin, vključno z zvočnimi posnetki tehnik, ki so ti lahko v pomoč pri premagovanju teh doživljanj.

Napisala si, da si se v preteklosti že obrnila na osebnega zdravnika, ki ti je predpisal zdravila in te usmeril k psihiatru. Zaradi strahu zdravil nisi jemala, prav tako se nisi naročila na pregled k psihiatru. Razumljivo je, da se ti v povezavi s tem pojavljajo dvomi in prav je, da te dvome naglasiš. Svetujem ti, da se obrneš na najbližji Center za duševno zdravje odraslih, kjer je tim strokovnjakov iz področja duševnega zdravja (psihiatri, klinični psihologi, psihologi, socialni delavci itd.) ali poiščeš v tvoji bližini kakšno kliničnopsihološko ambulanto (običajno so v zdravstvenih domovih ali bolnišnicah). Naj omenim, da imaš možnost do njih dostopati brezplačno, preko mreže pomoči v javnem zdravstvu. Tukaj ti je lahko v pomoč tudi tvoj osebni zdravnik, na katerega se lahko obrneš in mu poveš, da bi si želela obiskati psihologa, po potrebi tudi psihiatra (morda boš za prej omenjene službe potrebovala napotnico, ki ti jo lahko izda prav on). Lahko se obrneš tudi na Posvet, ki na različnih krajih v Sloveniji nudi psihološko svetovanje (več o tem si lahko pogledaš na https://posvet.org/). Tudi tukaj je pomoč brezplačna. Seveda pa nam lahko pišeš tudi na enaslov uredništva (tosemjaz@nijz.si), kjer ti lahko pomagamo pri iskanju ustrezne pomoči. V povezavi z iskanjem strokovne pomoči si izpostavila tudi dvom, da bi ta vplivala na tvojo prihodnost oz. kariero. Glede na duševne stiske, ki jih opisuješ lahko povem, da ne bi smele vplivati na tvojo kariero, v kolikor si imela v mislih, da te delodajalec zaradi zgodovine duševnih težav ne bi zaposlil. Lahko pa vplivajo na tvojo kariero, v kolikor si ne poiščeš ustrezne podpore in se boš še naprej sama soočala s stiskami, ki si jih opisala, ker se verjetno strinjaš, da bi bilo s takšnim doživljanjem težje ali pa celo nemogoče vestno in zanesljivo opravljati delo.

Omenila si tudi, da nikoli ne bi naredila samomora, vendar komaj funkcioniraš. Je kdo, na kogar se lahko obrneš in mu deliš svoje doživljanje? Kdo, ki bi ti lahko bil v oporo v procesu iskanja pomoči? V nadaljevanju ti navajam tudi, kam se lahko obrneš v primeru da pa bi bila tvoja stiska tako velika da bi razmišljala o samomoru:

·        Urgentna psihiatrična ambulanta Ljubljana (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 (01/475 06 85),

·      Dežurna psihiatrična služba Ljubljana – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 (01/5874 900), 

·    Psihiatrična urgentna ambulanta Maribor, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 (02/321 11 33), 

·      Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 (03/780 01 00),

·   Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož (02/741 51 00).

·        Na volja sta ti tudi zaupna telefona Samarijan in Sopotnik - 24 ur na dan na 116 123.

Drago dekle! Upam, da sem ti bila s tem odgovorom vsaj malo v pomoč. Verjamem, da ti je težko in samo predstavljam si lahko koliko moči si morala vlagati, da si tukaj kjer si. Želim ti sporočiti, da si vredna srečnega življenja in da ni potrebno, da greš skozi stisko povsem sama – tukaj sem zate, v primeru kakršnih koli vprašanj in upam, da imaš tudi v svojem okolju nekoga, ki ti bo na tej poti lahko pomagal.

Lepo te pozdravljam,

Urška Pisar, mag. psihologije