Anakioznost

Zdravo,

letos sem zacela s studijem v mariboru in sem se vselila v studentski dom. 

vsak vikend imam kar krizo iti nazaj v maribor, tu se pocutin precej osamljeno, zvecer imam vedno stisko ko se vracam (mi gre najok, me stiska v prsih, nemorem dihati). 
ceprav se doma ne razumemo (oddaljen odnos imam z obema starsema, ne brigata se prav za mene in za brata, sploh mene kliceta/piseta ko sem v mb razen cekaj rabita odmene. Z bratom se dobro razumeva a se od kar sva oba zacela s faksom manje videvava (on ima svoj krog prijateljev s katerimi se druzi, vcasih se mi zdi da je malo pozabil na mene, saj sva se vsa prejsna leta dosti druzila in hodila skupaj ven). 
cez vikende sem ponavadi pri fantu in njegovi druzini (redko sem doma), z njimi se dobro razumem. Zadnje case (od kar je fantu umrl oce priblizno dva mesca nazaj) vsakic ko nisem z njim imam grozen strah da se bo nekaj slabega zgodilo (nevem da me bo zapustil) in bi bila ves cas z njim. Sama tud nimam nekega kroga "pravih" prijateljev, on pa seveda ima sirsi krog ljudi okoli sebe. 
ko sva narazen (torej vecinoma casa sem takrat sama) imam ponavadi krizo (me zacne stiskat v praih, tezko diham) in nevem niti razloziti zakaj ker vem da jevse okej ampak se nekako ne pocutim tako. 
vcasih sem bila rada sama (v otrostvu sem imela tezave z depresijo) a zdaj mi je to kot najhujsa nocna mora. Vsak moment ko sem sama in nisem obremenjena z nekim delom (npr za faks) me zacne loviti kot neka "panika" in padem v stisko. 
tu se pocutim zelo osamljeno (takeat ko sem sama) in moj najvecji strah je da bom ostala sama. 
moj fat jesuper do mene, imava odicen odnos a vcasih (normalno) zeli cas za sebe. Meni je vedno tezio iti narazen ceprav vem da se bova jutri ali pojutri spet videla. Prav tako mi je ponavadi tudi tezko zaspati ko spim sama (najtezje je ce sem pri sebi doma, kar sem tak al tak zelo malo). 

nevem kako lahko to izbolsam, nocem se ves cas tako pocutiti, utrujujoce je

hvala za vas odgovor in pomoc