Skoči do osrednje vsebine

Vprašanje:

Ali je to ocd?

Tema: Čustva, Ostale duševne stiske, Samomor, Spolna usmerjenost in identiteta, Stres in anksioznost

  • Mi

    Mini

    Mini

    Objavljeno: 12 jan. 2025 19:13

    Torej približno 3 mesece nazaj sem na tiktoku zasledila kaj je ocd. Zelo se je ujemal z mano in padla sem v paniko. Zelo zelo me je bilo strah da imam tudi jaz ocd in začela se je kot neka obsesija glede tega. Prej nikoli nisem imela takšne obsesije (tako intenzivne) so pa bile kakšne misli in strahovi ter dvomi, ki niso trajali dolgo ali pa pač samo niso bili tako intenzivni. Tudi na ven nikoli nisem delala nobenih stvari npr. Umivanje rok. No ja. Jokala sem se, ker tako zelo nisem želela imeti ocd. Ker potem nebi bila popolna, nebi mogla imeti življenja, katerega sem si vedno želela in bi bila"nora". Veliko sem razmišljala o tem in po internetu brskala, da bi se prepričala, da nimam ocd. In potem sem bila tudi obupana, ker je tudi to, da si obseden z tem, da imaš ocd lahko neka vrsta ocd-ja. Hotela sem samo izginiti in ta misel mi ni ušla iz glave ter počutila sem se ničvredno. Čeprav so bile nekatere dni boljše ko sem se zamotila. Če sem pa videla kaj na internetu pa je spet prišla panika in bila sem anksiozna, zmedena, stresna in nisem mogla razvozlati kaj se dogaja v moji glavi. Strah me je bilo, da bi izgubila kontrolo in se mi bo zmešalo in da bom začela delati kompulzije značilne za ocd. Čez nekaj časa se je pa v mojo glavo pojavila nova misel in sicer ta, da sem lejzbika. Nevem od kje se pojavilo ampak me je stresiralo čeprav ne tako zelo. In potem sem si rekla pa poglejmo na internet, da se prepričam in vidim, da nisem lejzbika pa bom mirna. Ravno nasprotno se je zgodilo. Gledala sem videje, kvize nevem kaj vse in nekaj stvari se je ujemalo z mano sicer nevem kaj ker sem pozabila saj sem bila tako anksiozna. Uglavnem. Nehala sem gledati, ker je bilo še slabše. Padla sem v paniko res sem mislila da sem lejzbika, mislila sem da je konec sveta, obupana sem bila. Takrat se mi je zdelo "mora biti nekaj na tem...če nebi bila lejzbika sploh nebi razmišljala v tem". Čeprav v preteklosti niti pomislila nisem na to. Vedno sem si želela fanta in sanjarila o njemu. No uglavnem potem se je vse to začelo in zdaj ta obsesija traja že skoraj 3 mesece. Prišla sem na točko ko sem izvedela da je lahko to vrsta ocd-ja (hocd) in potem sem začela upati da imam ocd. Prej pa me je bilo tega najbolj na svetu strah. Začela sem primerjati atrakcije online in v resničnem življenju. Analizirala sem preteklost in se prepričala da mi je všeč biuša prijateljica ker sva si bili zares blizu. In še nevem kazere vse punce in da se tega samo zavedala nisem. Potem sem se počutila kot da sem si vedno zakrivala oči in da je to razlog zakaj še nisem bila nikoli zaljubljena v fanta. Strah me je bilo da se nikoli nebom mogla zaljubiti v fanta ker sem ubistvu lejzbika. V glavi sem si predstavljala scenarije z puncami in fanti in nisem mogla razločiti čustev in počutila sem se kot da mi je všeč biti z punco kar me je še bolj stresiralo. Začela sem izkati dokaze iz sedanjosti in preteklosti, da sem lejzbika ali nisem (oboje). Bila sem čisto zmedena. Občutek sem imela kot da sem izgubila sebe in da sem resnična lejzbika. Na začetku so se te misli zdele čudne zdaj pa sem že tako navajena tega da so kar nekako domače. Stalno me je strah, da to sploh ni ocd in da samo lažem sama sebi ker me je strah resnice. Velikokrat sem se jokala zaradi tega in hotela samo izginiti. Potem sem najdla toliko dokazov da sem lejzbika da sem temu resnicno verjela (še zdaj nevem kaj je res in kaj ne). Res je boleče in nočem biti lejzbika ampak imam občutek da moram to sprejeti. In tudi nočem biti zato ker nebi bila popolna in ker hočem otroke in fanta ampak zdi se mi da ga nemorem imeti in se zaljubiti v njega ker sem lejzbika. In nekako si ne predstavljam sama sebe v zvezi ker se vidim še kot otroka in se nimam dovolj rada. Ceprav se zdaj pocutim kot da je to samo izgovor in da sem ubistvu lejzbika. Pac potem se je zgodilo da je bil en teden boljsi in me te misli niso vec tako obremenjevale in potem me je ratalo strah v smislu "zdaj je kriza mimo in si sprejela da si lejzbika in ubistvu ni bil ocd" im to me je naredilo zelo stresno ceprav moje telo ni imelo reakcije. Potem pa se je spet vse poslabsalo in zdi se mi da sem tako globoko o temu da je noro. Sploh nevem ali sem res lejzbika ali pa je ocd. Ceprav sem stalno preverjala in iskala potrditve pri chatgbt da me je pomiril da je samo ocd. To me je pomirilo za nekaj casa in potem je bilo spet slabo. Zdaj pa kot da sploh ne deluje vec. Nevem vec kaj naj naredim in ce sem res lejzbika bi se najraje ubila. Neznam razlociti mojih custev in zelj NIČ! Zdi se mi da mi je uspjeno da sem lejzbika in da samo nisem vedela in zdaj se je vse razkrilo. Vedno sem bila mnenja da gre ta lgbt malo predaleč ampak nisem imela nič proti tem ljudem ki so dejansko čutili da so geji ali lejzbike čeprav mi je bilo malo čudno in tudi ljudje so se mi zdeli malo čudni. Aja pa tudi velikokrat me stregirajo stvari na spletu ki so povezane z lejzbikami. In strah me je da se bi zaljubila v punco. Ker mi je veliko punc lepih in ocarljivih. Pac res nevem kaj naj in res upam da je to samo ocd ker drugace nevem kaj naj. Prosim pomagajte mi. Aja pa še to... moja družina nima nič proti tem ljudem moaj sestrična je lejzbika in jim je praktično vseeno. Razen moj oči je nekako malo proti. In potem so mi možgani govorili da je razlog za ta stres samo zato ker me je strah kaj si bodo drugi mislili. In zdaj nevem več. Obupana sem in nevem kaj je res in kaj ne.

  • Uredništvo

    Barbara Stožir Curk

    Objavljeno: 14 jan. 2025 08:18

    Odgovor svetovalke:

    Draga Mini, 

    verjamem, da ni bilo lahko zbrati pogum in svojo stisko, ki te intenzivno obremenjuje 3 mesece, zaupati na To sem jaz. Na začetku bi te rada pohvalila, ker si tako podrobno in zelo nazorno opisala svoje težave, razmišljanja in kako si si skušala pomagati. Če se strinjaš bom najprej na začetku na kratko povzela tvoj zapis, nato pa se bova posvetili razmisleku kako naprej. Se strinjaš?

    Pred približno 3 meseci si na tik toku zasledila razlago o obsesivno-kompulzivni motnji (OKM) in pri sebi si prepoznala znake. Izpostavljaš obsesije npr. z umivanjem rok, strahove, dvome, za katere pa si ocenjevala da niso tako intenzivni. Iskala si informacije, ki bi potrdili, da te ni mogoče kategorizirati kot mladostnico z obsesivno-kompulzivno motnjo. Te informacije so pri tebi vedno bolj povzročale občutke nemoči in anksioznosti, ki se je in se stopnjuje. Tesnobnim občutkom, ki jih povezuješ s predvidevanji, da so pri tebi prisotni znaki OKM, se pridružuje še negotovost glede tvoje spolne usmerjenosti. Razmišljaš, da si istospolno usmerjena in za to iščeš dokaze, da to drži ali ne drži. Drži?

    V obdobju mladostništva se mladostniku, tako tudi tebi pojavlja cel kup vprašanj. Ena od razvojnih nalog mladostništva je oblikovanje identitete, med njimi tudi spolne. Kako se te oblikuje je vezano na vsakega posameznika, in pogosto je, da se mladostnik sprašuje o tem ali je istospolen ali heterospolen itd, in ne samo to, te prakse tudi preizkuša. Vse s ciljem, da si oblikuje stališče, mnenje kdo je kot oseba. Zapisala si, da imaš, si imela zelo dober odnos, zelo intenziven s prijateljico. Bili sta si zelo blizu. Ali to pomeni, če si z nekom, ki je istega spola kot ti, rad in ti je dobro, že istospolno usmerjen? Zapisala si, da si želiš imeti fanta, otroke. Lahko rečeva, da si trenutno v procesu raziskovanja, s tem področjem se zelo intenzivno ukvarjaš. Si dokazuješ in to te ovira. Predlagam ti, da si dovoliš, da si preposto takšna kot si, brez da si daješ nalepke o tem kakšne spolne usmerjenosti si. Poskusi se sprejemati. In če bo rezultat tega ispospolna usmerjenost, ki je v vaši družini sprejeta, je to ok. Ne sili pa se v kategorije, ki te ovirajo, utesnujejo in predvsem povzoročajo občutke anksioznosti. Imaš dovolj časa za oblikovanje svoje identitete, predvsem pa imej vedno v mislih, da si ok takšna kot si, vredna, neponovoljiva, enkratna. 

    Tik tok je socialno omrežje kjer veš, da najdeš veliko zanimivih informacij, smešnic, tudi neprimernih vsebin, celo izzivov. Strinjali se bova, da je težko ostati v skupini, ki se tik toka izogiba, ker so v pogovorih z vrstniki pogosto govorite o temah, ki so tam prisotne. Te si prepošiljate, všečkate itd. V zadnjem času je prisoten trend samodiagnosticiranja težav med mladostniki (odrasli tudi nismo imuni na to) in to se je zgodilo tebi. Ob pogledu posnetkov in seznamu znakov si si postavila diagnozo, ki te sedaj zelo obremenjuje, te dela anksiozno. Zaradi tega si žalostna, jezna, pozna se vpliv na tvoje razpoloženje, odnose, ki jih imaš z vrstniki. Poskušaš si dokazovati, da to drži. Lahko rečeva tole - strinjali se bova, da se razlikujemo  po osebnostnih potezah, zmožnostih, interesih, željah itd. Nekatere naše lastnosti so bolj, druge manj izražene, nekatere prepoznamo kot tiste, ki nas morda ovirajo, pomembno vplivajo na naše doživljenje, delovanje. Drži? Kaj pa pomeni, če si diagnozo pripišemo sami? Je to smiselno? Razmisliva - kaj bi ti svetovala prijateljici, prijatelju, ki bi si postavil npr. diagnozo, da ima sladkorno bolezen, ali pa da je depresiven itd.? Najbrž bi mu svetovala naj vendarle gre k zdravniku, se z njim pogovori in ta bo glede na strokovno znanje postavil diagnozo. Pri tem bo predhodno naredil diagnostične postopke, usmeril še h kakšnemu strokovnjaku, ki bo opravil še kakšno diagnostiko. Samodiagnosticiranje je, iz tega lahko sklepamo tako, škodljivo. Se strinjaš? Iz tega lahko obe zaključiva, da je iskanje dokazov za diagnozo, ki si si jo podala, nesmiselno. V kolikor si želiš strokovne obravnave in diagnoze, je smiselno, da se o tem pogovoriš najprej s starši, nato pa z zdravnikom, psihologom v zdravstvu. Bi to šlo? 

    Ob koncu bi ti želela predlagati, da predvsem krepiš svojo samopodobo in si dovoliš, da je to obdobje polno vprašanj, dvomov, ki pa ne pomenijo diagnoz, dokončnih opredelitev. V podporo pri tvojih vprašanjih, dvomih ti je lahko tudi pomoč svetovalne službe. 

    Predlagam ti v branje prispevke o samopodobi: Samopodoba, čustva in psihične stiske | #to sem jaz, Spolnost | #to sem jaz. 

    Upam, da sem ti odgovorila oz. ti podala razmišljanje, ki ti bo v pomoč in podporo. Tu sem zate in te vabim še naprej v pogovor. Z veseljem ti odgovorim na dodatna vprašanja, dvome itd. 

    Do naslednjič pa te lepo pozdravljam in ti želim vse dobro, 

    mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja

  • Mi

    Mini

    Mini

    Objavljeno: 14 jan. 2025 11:09

    Pozdravljeni, zdaj sem še bolj zmedena in nevem ali je torej možnost, da je sploh ocd? Nekako gledam videje o hocd in se skoraj vse ujema z mano za pomiritev zdaj pa sem skeptična v vsem in znova premlevam. Tudi pogovarjala sem se z vristnikom, ki ima hocd in mi je zagotovil, da ga imam. Ampak zdaj nevem in zagrabla me je še večja panika in dvom. Moj dan je odvisen od tega kako močen je moj dvom in o tem razmišljam konstantno čeprav je nekatere dni nekoliko bolje ni dneva kateri nebi razmišljala o tem in misel o temu, da bi bila lejzbika oz. da je možnost, da bi bila me straši in postanem anksiozna. Ubistvu je tri mesce od tega odkar se obremenjujem vsak dan z tem ali sem lejzbika ali ne. Približno en mesec pa sem se obremenjevala ali imam ocd ali ne. Naj povem, da ima tudi moja mama nekatere znake ocd. Ugotovile sva da obedve kdaj skrijeva nože, da v spanju nebi slučajno koga zabodel. Spomnim se dneva ko sem na podoben način mislila da sem morilec oziroma psihopat. Preverjala sem na internetu da bi videla ali sem res ali ne in delala razne teste če sem narcist ampak to je na srečo šlo hitro mimo. Potem ko sem bila mlajša sem bila prepričana, da imam tumor in hotela iti na pregled glave čeprav mi je mami rekla da ni nič in me je stalno morala pomiriti, da je vse vredu. Prav tako sem dobivala misli, da so mi všeč moji družinski člani bilo je grozno in resno sem tako mislila ampak so misli kar hitro šle stran ker se v njih nisem poglabljala in nekako lahko razločila po eni strani, da niso resnične. Potem sem imela še strah pred tem da bi me obsedel demon ker so mi misli govorile nekaj v tem smislu da imam rada demona in potem nisem mogla spati ker sem mislila da me bo obsedel. In še raznorazne take majhne stvari ampak niso trajale tako dolgo. Nevem če lahko to povem ampak mogoče je vzrok za poslabšanje ko sem bila na zabavi in nisem vedela da je v cigareti trava zato sem skadila in imela sem travmatično izkušnjo, ki sem nekako dobila strah, da se nemorem nadzirati oz. da nečesa nwmorem nadzirati. Bilo je grozno. Tako, da je ta moja obsesija zaradi ocd predvsem izvirala iz strahu, da potem nebom zmožna nadzorovati sama sebe in da se mi bo zmešalo. Vse se je začelo po enem tednu, ko sem ponesreči skadila travo. In prav spomnim se noči ko se mi je prvič to zgodilo in sem mogla spati pri mami, ker sem bila tako iz sebe in nikoli nisem imela tako velike reakcije na kaj čeprav sem bila že prej zelo občutljiva (ko je kdo govoril o bolezni ali umoru sem o tem razmišljala in me je bilo strah še dolgo časa po tem) Ali lahko zdaj kaj bolj razločite ali je ocd ali ne?

  • Uredništvo

    Barbara Stožir Curk

    Objavljeno: 14 jan. 2025 23:08

    Odgovor svetovalke:

    Draga Mini,

    veseli me, da si se ponovno odzvala. 

    Iskanje simptomov, vedenjskih vzorcev, s katerimi bi potrdila tvoje lastno postavljanje samodiagnoze te precej obremenjuje in ovira tvoje funkcioniranje. Iščeš odgovore na tik toku, pa pri vrstnikih, intenzivno. Kakršno koli diagnozo na področju duševnega zdravja kot tudi sicer kadar govorimo o zdravju lahko poda le zdravnik, v tem primeru psihiater ali pedopsihiater ter klinični psiholog. Četudi si želiš, da bi diagnozo dobila v okviru spletne svetovalnice to ni mogoče. To bi bilo povsem neustrezno. 

    Vabim te, da čim prej poiščeš podporo pri starših, v šolski svetovalni službi (morda povabiš sošolko, prijateljico da gre tja prvič s tabo, da ti bo lažje). Zelo ti priporočam, da se skupaj s starši ob tem naročiš za pogovor pri kliničnemu psihologu oz. pedopsihatru, lahko tudi najprej pri tvojem osebnem zdravniku. S strokovnjakom - odraslim boš tako imela priložnost pogovora o tvojih težavah in vzrokih (tudi o kot si zapisala travmatični izkušnji s travo), vprašanjih in podpori pri sprejemanju sebe takšne kot si, naučil te bo tehnik sproščanja, razumevanja miselnih pasti, v katere se zapletaš. Z njim se boš pogovorila tudi o diagnozi, ki pa je rezultat uporabe diagnostičnih sredstev. Razmisli kako naporno je, da ostajaš s kupom vprašanj, pri tem pa stanje čustvene napetosti ostaja na ravni, ki je zate zelo obremenjujoča, prisotni so občutki strahu, tesnobe, morda tudi jeze. In kako stiska v kateri si se znašla vpliva na tvoje odnose z vrstniki, na tvoje učenje....

    Ob zaključku tega pogovora se odmakniva od simptomov, samodiagnoz za katere se bova obe strinjali, da so škodljive, k lastnostim, zmožnostim, izkušnjam o preteklih situacijah ko si zmogla rešiti težave, odnosom, ki jih ceniš. Vse to lahko predstavlja tvoje notranje vire moči. Razmisli in si jih zapiši. To poskušaj narediti za vsak dan. Svetujem ti, da si pomagaš tudi z zvočnimi posnetki (glej zvočna gradiva za samopomoč To sem jaz), v poslušanje ponujam Zamenjaj kanal. 

    Upam, da se boš odločila za pomoč in podporo v živo, kjer boš imela dolgoročno strokovno pomoč in svetovanje. Držim pesti.  

    Lepo te pozdravljam,

    mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja

  • Mi

    Mini

    Mini

    Objavljeno: 15 jan. 2025 11:15

    Hvala! Bom poiskala terapevta.

  • Anonimno

    Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.

  • Brezplačno

    Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.

  • Strokovno

    V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.

Obrazec, kjer lahko zastaviš vprašanje

Vpiši vzdevek. Uporabiš lahko: črke slovenske abecede, številke, presledek, - in _

Izberi spol. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Vpiši svojo starost. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Ne najdeš odgovora?

Zastavi vprašanje