akrofobija

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena.

V svojem sporočilu praviš, da se v zadnjem času soočaš z izrazitim strahom pred višino, ki ti onemogoča izvajanje določenih aktivnosti. Predstavljam si, da ti je ob tem hudo.

Strah pred višino je eden izmed bolj pogostih strahov, zato v tem nikakor nisi sama. Kot si omenjala, se ta strah običajno res najpogosteje pojavi takrat, ko ima kdo na višini slabo izkušnjo (npr. pade, se poškoduje), ki ni nujno travmatična, vendar je dovolj čustveno obremenjujoča, da v nas začenja vzbujati neprijetne občutke. Strahovi pa se ne pojavijo le ob fizičnih neugodnih izkušnjah, razvijejo se lahko tudi, če  predmet strahu - v tvojem primeru višina - povežemo z nekim neugodnim dogodkom, ki se je zgodil v tistem času. Pomisli še enkrat, če se je tebi zgodil kak neprijetni dogodek na igrišču, kamor si zahajala.

Sicer pa se v mladostništvu pogosto razvijejo novi strahovi, ki jih prej nismo imeli, ker otroške oči na svet gledajo nekoliko drugače, kot oči najstnika. V mladostništvu se začneš zavedati določenih “nevarnosti” okolja, ki si jih kot otrok spregledala, vendar se to naprej v odraslosti kaže kot normalna previdnost, ki je v določenih okoliščinah celo želena. Seveda do te mere, ko se previdnost ne sprevrže v neobvladljiv strah, ki te začne ovirati pri vsakodnevnih aktivnostih.

Kar pa se tiče soočanja s strahom - obstaja nekaj načinov, kako se lahko s tem spoprimeš tudi sama. Najbolj učinkovita metoda je še zmeraj izpostavljanje, kar pomeni, da si v fizični interakciji s predmetom strahu. Pri tebi bi to pomenilo, da postopoma, počasi, greš na določeno višino in tako negativne izkušnje prepišeš z novimi pozitivnimi. Lahko začneš z nekaj stopničkami lestve ali pa z nižjim hribčkom in počasi nadaljuješ. Seveda je priporočljivo, da je ob tem nekdo zraven tebe - morda tvoja sestra, ki si se ji že zaupala, ali pa kakšna prijateljica, ob kateri se počutiš varno.

Strah običajno pomeni tudi določen telesni odziv, kot je pospešeno bitje srca, potenje, tresenje, za  kar poznamo mnogo sprostitvenih tehnik, to so na primer prizemljitvena tehnika, trebušno dihanje in usmerjanje pozornosti na dihanje. naj ti bodo v pomoč v situacijah soočanja s strahom in ob drugih priložnostih, ko se boš počutila nelagodno. Zgoraj sem priložila povezave do zvočnih posnetkov, za katere priporočam, da jih poslušaš v teh trenutkih nelagodja, seveda pa lahko tehnike sproščanja treniraš še preden se boš podala v situacije soočanja s strahom.

Strah je seveda povezan tudi z negativnimi mislimi, zato te vabim k branju prispevka o analizi misli, kjer je na dnu strani ponovno priložen zvočni posnetek, ki te vodi skozi proces preoblikovanja misli v manj obremenjujoče.

Želim ti vse dobro pri soočanju s strahom! Če ti lahko odgovorim še na kakšno vprašanje, sem ti na voljo.

 

Sara Holjević, dipl. psih. (un)