Kuhanje jeze
Doživljanje in izražanje jeze si lahko predstavljamo tudi kot »kuhanje jeze« (prirejeno po French, 2001).
Dogodek, ki je pomemben zate (npr. sošolec te spotakne na stopnišču), je lahko kot VŽIGALICA, ki prižge ogenj. Nastanek in moč OGNJA sta odvisna od tvojih bliskovitih avtomatskih misli. Če pomisliš: »Nalašč me je! Lahko se poškodujem! Vsi so videli, osramotil me je! Dovolj imam! Vrniti mu hočem!«, se bo ogenj pod loncem razplamtel in napetost v tvojem telesu bo naraščala. Če je v loncu polno vroče VSEBINE (pretekli konflikti s tem sošolcem, veliko nerešenih težav, težek dan, slaba ocena pri matematiki ...), če je POKROVKA tesno zaprta (nič ne rečeš, mu ne poveš, da ti ni prav, kar počne) in brez možnosti IZPUŠČANJA PARE (se ne ustaviš in umiriš), VSEBINA hitro zavre in POKROVKO odnese (sošolca na hodniku dohitiš in udariš).
*Razlago lahko tudi poslušaš s pomočjo posnetka Kako kuhamo jezo, katerega najdeš na koncu članka.
Kaj pa se dogaja v tvojem loncu? Pri razumevanju ti je lahko v pomoč dnevnik jeze - Delovni list: Dnevnik jeze
Ali obvladaš jezo ali jeza obvlada tebe, je odvisno od tega:
- kaj narediš s sprožilci/izzivalci jeze (vžigalica);
- na kaj v tistem trenutku pomisliš (ogenj);
- koliko jeze in napetosti ti je ostalo od prejšnjih situacij (vsebina lonca);
- ali lahko sprostiš nekaj napetosti (izpuščanje pare);
- ali znaš učinkovito izraziti svojo jezo in rešiti problem brez agresije (pokrovka).
Nadaljuj na naslednji članek: Najprej se lahko umiriš
Zvočni posnetek
-
Kako kuhamo jezo (prirejeno po French, 2001)