Kaj je za začetek dobro vedeti o jezi?

Namen tvoje jeze

Vsa naša vedenja služijo nekemu našemu namenu, pa če se tega zavedamo ali ne. Če neko vedenje ne bi imelo nobenega razloga, bi z njim prenehali. Mogoče ti tvoje dosedanje vedenje v jezi prinaša, kar želiš, te ščiti, ti omogoča olajšanje ali sporočanje drugim, kar jim še ne zmoreš povedati drugače.

Za spremembo tega vedenja razišči:

• kaj s svojim jeznim vedenjem trenutno pridobiš in kaj slabega prinaša zate in za druge dolgoročno?

Potem skušaj ugotoviti:

• kakšne bi bile koristi in morebitne slabosti, če svoje jezno odzivanje spremeniš?

Za cilj si lahko zadaš:

• nadomeščanje dosedanjih nekoristnih in škodljivih vzorcev z drugačnim razmišljanjem, doživljanjem in vedenjem ob jezi. To bo dobrodošlo tudi za ljudi okrog tebe, ki običajno nimajo težav s tem, kaj v jezi razmišljaš in čutiš, pač pa predvsem s tem, kako se v jezi ob njih in do njih vedeš.

Kakšne koristi ti prinaša agresivno izražanje jeze in kakšno ceno plačuješ zanj? Pri razmišljanju ti je lahko v pomoč naslednji delovni list: Koristi in cena neustreznega izražanja jeze

Mladostništvo in jeza

Mladostništvo je čustveno razburkano razvojno obdobje, v katerem se bistveno povečajo čustvena nihanja ter moč doživljanja in izražanja čustev. Odraščanje je torej čustveno intenzivno, spremlja ga pogostejša jeza in značilno upiranje, kljubovanje omejitvam, ko oblikuješ sebe in se hočeš osamosvajati. Ob vsestranskem dozorevanju se burnost jeznega odzivanja sčasoma zmanjšuje, če razvoj odraščajoče osebe poteka dobro.

Jeza je OK

Jezo je treba spoznati in sprejeti kot sicer neprijetno in težavno, a človeško, običajno in tudi koristno čustvo. Našim prednikom je jeza omogočila preživetje in tudi tebi lahko pomaga pri spoprijemanju z vsakdanjimi težavami. Pomaga ti lahko razumeti, kaj si želiš in kaj hočeš doseči. Jeza te spodbudi, da skušaš zaščititi svoje interese in tisto, kar ti je pomembno. Tudi z njeno pomočjo lahko vplivaš na druge ljudi, se uveljavljaš in premaguješ ovire v življenju.

Jeza te aktivira

Čustvu rečemo tudi emocija. Izvorno e-movere pomeni spraviti v gibanje. Ob jezi tvoji možgani dobijo informacijo, da je nekaj narobe in oskrbijo tvoje telo z več energije. Tako se lahko začneš ukvarjati s tem, kar ti je pomembno, in skušaš delovati v skladu s svojimi vrednotami.

Jeza je tvoj čustveni odziv

Običajno rečemo, da smo jezni, a ta jeza nismo mi, jeza je samo naše čustvo. Jeza sama po sebi ne obstaja, obstaja le človek, ki se jezi. Jeza je – tako kot vsako čustvo – vedno tvoj odziv na neko tebi pomembno dogajanje.

Kdaj se običajno razjezimo?

Razjezimo se, ko vedenje drugih (ali pa lastno vedenje, če gre za jezo na sebe) označimo za nedopustno iz različnih razlogov, npr. za neupravičeno, škodoželjno, slabonamerno, škodljivo, nespoštljivo, neuvidevno, moteče, vsiljivo, nasilno, ogrožajoče, malomarno, omejeno, nerazgledano, nespametno, nekulturno, nespretno, neorganizirano, ovirajoče ... Razjezimo pa se tudi ob neosebnih dogodkih in okoliščinah, ki se nam iz nekega razloga zdijo nedopustni. Mladostniki in mladostnice se najpogosteje jezite ob nezadovoljstvu v šoli, prekinjeni spletni povezavi, nedelovanju tehnične opreme, ob zahtevah, prepovedih, omejitvah s strani staršev, ob sporih z vrstniki, ob lastnih napakah in spodrsljajih, ob slabem vremenu … Bolj verjetno se razjezite tedaj, ko niste dobro razpoloženi in ko se tudi telesno ne počutite dobro.

Jeza nase

Jezo v odnosu do sebe doživljamo, ko ne odobravamo nekega svojega ravnanja. To nas spodbudi, da bi v prihodnje ravnali drugače. Čustvo jeze nase se pojavlja skupaj s čustvom krivde. Z enim delom sebe smo jezni glede svojega nedopustnega vedenja, z drugim delom pa se čutimo krive za to vedenje. 

Jeza je močno sporočilo

Jezo lahko izrazimo z besedami, glasom, telesom, dejanji, pogosto tudi preoblikovano ali posredno. Z jezo sebi in drugim sporočaš, da ti je zadeva zelo pomembna. Jeza v resnici govori več o tvojih lastnih željah in potrebah, kot pa o tarči tvoje jeze. Jezo ljudje pokažemo, če čutimo dovolj moči in če menimo, da bi drugi moral spremeniti svoje ravnanje. Neposredno izražena jeza je naše sporočilo osebi, naj preneha z nekim za nas nesprejemljivim početjem in ravna tako, kot pričakujemo. Z jezo lahko drug drugemu torej postavimo meje dopustnega vedenja. Jeza nam tako lahko pomaga, da medsebojne odnose urejamo po svojih vrednotah, ob upoštevanju drug drugega. Z njeno pomočjo se lahko postavimo zase, ali pa se z njo zavzamemo za druge ljudi. Ko izrazimo jezo, si s tem prizadevamo, da bi oseba uvidela, da je ravnala narobe in da bi bila pripravljena spremeniti svoje ravnanje. Slednje se bolj verjetno zgodi, če smo pri izražanju jeze nenapadalni in spoštljivi.

Smisel jeze

Smisel jeze ni v samem izražanju in praznjenju jeze. Jezo potrebujemo za reagiranje in prilagajanje na spremembe, ki so za nas pomembne. Pogosto nam pri tem pomaga, da jezo izrazimo, včasih pa lahko bolj koristi, če jezo zadržimo zase in je v tisti situaciji ne pokažemo. Bistven pri jezi je namreč naš interes vplivati na drugo osebo, da bi po možnosti spremenila svoje ravnanje v skladu z našimi pričakovanji. To je včasih lažje doseči na drugačen način kot pa z izražanjem jeze. Morda pa po premisleku celo ugotovimo, da naša jeza ni bila upravičena in da je bolj prav, če prilagodimo svoja pričakovanja do druge osebe.

Pravico do jeze ima tudi šibkejši

V naši družbi se načeloma sme jeziti vsakdo, ki so mu kršene pravice. Živimo v skupnosti, kjer mora veljati zakon prava, ne pa zakon močnejšega. To pomeni, da se lahko jezi vsak, ki so mu kršeni upravičeni interesi, ne pa samo tisti, ki je močnejši. Tudi, če si ob krivičnem ravnanju drugih v šibkejšem položaju moči, ti moč in pravico do jeze daje pravo. Pravo je sistem pravil, s katerimi urejamo odnose v skupnosti ljudi. Tudi mladostniki imate pravico razjeziti se na ljudi, ki so v močnejšem ali nadrejenem položaju. Obenem pa imate enako dolžnost kot odrasli, da jezo izrazite na primeren, dovoljen način.

Nadaljuj na naslednji članek: Jezo lahko obvladaš