zunaj

Odgovor svetovalca:

Lepo pozdravljena,

Žal te moram razočarati. O pravilih rimokatoliške cerkve skoraj nič ne vem. Vem pa, da so v vsaki instituciji ljudje. Takšni in drugačni. Eni zgolj slepo sledijo navodilom in jih življenje kaj malo zanima. Mimogrede: tako je najlažje, saj se s tem izognejo vsakršni osebni
odgovornosti. Drugi pa delajo po svoji vesti, z zavedanjem, da tako pomagajo tistim, ki pomoč institucije (lahko je to šola, bolnica, cerkev in navsezadnje država) potrebujejo.

Tudi pojem greha je zelo relativen. Res pa je, da je lažje upravljati z ljudmi, ki so prestrašeni in imajo občutke krivde. Tega dejstva se
poslužujejo vsi sistemi, eni bolj, eni manj in tudi večina institucij, vključno z rimokatoliško cerkvijo.

Prav lepo te pozdravljam in želim vse dobro.
mag. Maja Krajnc, univ. dipl. sociologinja in politologinja

Odgovor svetovalca:

Draga spraševalka!

Na spletu sem našel odgovor predstavnika RKC na naslednja postavljena vprašanja glede izvenzakonske in zakonske skupnosti::

1. V Sloveniji je izvenzakonska zveza zakoncev pravno formalno izenačena z zakonsko zvezo, kar pomeni, da imajo pari, ki živijo v zunajzakonski skupnosti praktično enake pravice kot tisti, ki so poročeni. Kako pa cerkveni zakonik RKC obravnava izvenzakonsko skupnost?
2. Ali ima par, ki ni poročen pa živi skupaj v izvenzakonski skupnosti pravico do cerkvenih zakramentov (npr. obhajilo - prejem hostije)?
3. Kako RKC obravnava zakonca, pri katerih je bil denimo mož ločen in ima otroke ter živi v izvenzakonski skupnosti? Je v tem primeru mož upravičen do npr. obhajila, je lahko denimo boter otroku, ki gre k birmi ali poročna priča v cerkvenem poročnem obredu? Kako je v takšnem primeru obravnavana žena, ki živi z ločenim možem?
4. Znano je, da so v nekaterih cerkvah po Sloveniji bolj 'tolerantni' do izvenzakonskih skupnosti ponekod pa se držijo pravil cerkvenega zakonika. Menite, da bi morale vse cerkve poenotiti pravila glede obravnave zunajzakonskih skupnosti, ki jih je pri nas vse več?
5. Ima po cerkvenem zakoniku oziroma pravilih, ki jih ima slovenska RKC, otrok, ki je bil rojen paru, ki živi v izvenzakonski skupnosti, pravico do krsta, birme... ?
6. V Sloveniji precej vplivnih ljudi (estrada, politika...) živi v izvenzakonski skupnosti. Menite, da bi bilo z vidika cerkvenega protokola, ki se ga udeležujejo (večji cerkveni obredi) primerno, da se poročijo oziroma da ne prejmejo mašnih zakramentov, če živijo v izvenzakonski skupnosti? Ste morda že kateremu uglednemu udeležencu mašnega obreda (denimo z vrst politike), ki ni bil poročen oz. je bil ločen ali je živel v izvenzakonski skupnosti, prepovedali oziroma priporočili, naj ne prejme mašnega zakramenta (hostije)?

Odgovor na ta vprašanja boš našla na naslednji povezavi:
http://aktualno.rkc.si/index.php/content/display/5684

Verjamem, da razni župniki pri teh in podobnih vprašanjih različno ravnajo, kot navajaš, res pa je, da se pojmovanje in odnos na tem področju postopoma spreminja, lahko rečemo, da se posodablja. Tudi papež Frančišek se pri tem zelo prizadeva.

Brane But, univ. dipl. psiholog

Odgovor svetovalca:

Draga spraševalka!

Se strinjam. Res je papež Frančišek bolj napreden, res pa je tudi, da ima pri tem mnogo nasprotnikov, ki vztrajajo na dosedanjih stališčih RKC in so proti vsakršnemu spreminjanju, posodabljanju.

Res je tudi, da je uradna RKC proti kakršni koli kontracepciji in da zagovarja le naravno kontracepcijo.

Tudi glede LGBT ima papež Frančišek bolj sodobna stališča. Spomnim se na primer, kako je odgovoril na vprašanje novinarjev, kaj meni o homoseksualcih. Odgovoril je: »Kdo sem jaz, da bi jih sodil!«

Brane But, univ. dipl. psiholog

Odgovor svetovalca:

Draga spraševalka!

V reviji Ognjišče sem našel odgovor na vprašanje, kako je s krstom otroka cerkveno neporočenih staršev (Ognjišče, 12/2015, str. 72). Citiram:

»Plenarni zbor Cerkve na Slovenskem, ki je podal smernice pastoralnega delovanja za vse škofije v Sloveniji, je v točki 150 zapisal: »Kadar krst otroka želijo starši, ki nimajo urejenega zakonskega življenja v Cerkvi, je njihova prošnja milostna priložnost, zato naj jih duhovnik razumevajoče sprejme in se z njimi pogovori. V primerih, ko starša nista uredila cerkvene poroke, čeprav ni ovir za njeno ureditev, jima je treba nevsiljivo, pa vendar jasno povedati, da je vprašanje krščanskega zakona najtesneje povezano z vprašanjem vere staršev, ki je pogoj za krst otroka. Zato Cerkev od njih pričakuje, da storijo vse, kar je v njihovi moči, da zakon uredijo. Če starši kljub vsem razlogom ne privolijo v cerkveno poroko, je treba upoštevati, da je krst Božji dar in da ima načelno vsak otrok pravico biti krščen, če obstaja utemeljeno upanje, da ga bo mogoče vzgajati v katoliški veri. Taki starši potrebujejo dodatno pripravo, saj so vendarle prvi odgovorni za versko vzgojo svojih otrok.«

Pomembni sta tudi priporočili, ki sledita: »Če je pastoralni dialog s starši iz različnih vzrokov otežen ali če zastane, ni modro, da se duhovniki sklicujejo zgolj na predpise, saj lahko ustvarijo videz nerazumevanja njihovega konkretnega položaja, marveč se je potrebno skupaj s starši pogovoriti, kako bodo botri in krščansko občestvo dopolnili pomanjkljivo versko vzgojo ali versko nemoč staršev« (toč. 151 PZCS).

»Če starši, ki prosijo za krst majhnega otroka, odklanjajo celo sodelovanje pri pripravi na krst ali svojih starejših otrok ne pošiljajo k verouku, krst odložimo« (toč. 152 PZCS). Odložiti ne pomeni odkloniti, ampak pomeni dati staršem čas za molitev in premislek glede svojega življenja in poslanstva do Boga in do otrok.«

Cerkvena neporočenost staršev za krst njunega otroka torej ni nepremagljiva ovira. Res pa je, kot sem že omenjal, da so med župniki glede takšnih vprašanj kar precejšnje razlike, se pa stališča postopoma blažijo. Naj omenim primer, ki ga osebno poznam. Pred cca. 25 leti je škof dovolil, da je bil krstni boter oseba, ki je od zakramentov imela le krst, bila je cerkveno neporočena in celo ateist.

Brane But, univ. dipl. psiholog

Odgovor svetovalca:

Draga spraševalka!

Seveda nisem dober poznavalec področja, o katerem sprašuješ. Lahko pa zatrdim, da je papež Frančišek zelo napreden, v svojih izjavah ne le da misli resno, ampak v mnogih stvareh tudi dejansko deluje in ukrepa. Tako je na primer že konkretno ukrepal pri raznih hudih nepravilnostih v rimski kuriji, sinodo, ki sedaj poteka, je zastavil povsem drugače, kot so bile prejšnje sinode, in sicer »od spodaj navzgor« in ne »od zgoraj navzdol«, da navedem samo dva primera.

 

Brane But, univ. dipl. psiholog