Zloraba

Odgovor svetovalca:

Drago dekle! 

Kazenski zakonik Republike Slovenije opredeljuje kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost in so kot takšna tudi sankcionirana – določene so pravne posledice (kazni) za ta protipravna dejanja. Dejanju, o katerem sprašuješ, bi bila od vseh kaznivih dejanj, ki jih opredeljuje zakon, še najbližja posilstvo in spolno nasilje. 

V Kazenskem zakoniku sta posilstvo in spolno nasilje opredeljena kot kaznivo dejanje, in sicer:

170. člen (posilstvo)

(1) Kdor brez privolitve druge osebe doseže, da ta spolno občuje ali s tem izenačeno spolno ravna, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.

(2) Privolitev iz prejšnjega odstavka tega člena je podana, če je oseba po svoji navzven zaznavni, nedvoumni in svobodni volji privolila v spolno občevanje ali s tem izenačeno spolno ravnanje in je bila sposobna sprejeti tako odločitev.

(3) Kdor prisili drugo osebo k spolnemu občevanju ali s tem izenačenemu spolnemu ravnanju, tako da uporabi silo ali zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.

(4) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno grozovito ali posebno poniževalno ali če je dejanje storilo več oseb zaporedoma ali nad obsojenci ali drugimi osebami, ki jim je vzeta prostost, se storilec kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let.

(5) Kdor prisili drugo osebo k spolnemu občevanju ali s tem izenačenemu spolnemu ravnanju, tako da ji zagrozi, da bo o njej ali njenih bližnjih odkril, kar bi škodovalo njeni ali njihovi časti ali dobremu imenu, ali da bo njej ali njenim bližnjim povzročil veliko premoženjsko škodo, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.

(6) Če so bila dejanja iz prvega, tretjega ali petega odstavka tega člena storjeni proti osebi, s katero storilec živi v zakonski, zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni skupnosti, se pregon začne na predlog. 

171. člen (spolno nasilje)

(1) Kdor brez privolitve druge osebe doseže, da ta stori ali trpi kakšno spolno dejanje, ki ni zajeto v prejšnjem členu, se kaznuje z zaporom do petih let.

(2) Privolitev iz prejšnjega odstavka je podana, če je oseba po svoji navzven zaznavni, nedvoumni in svobodni volji privolila v spolno dejanje iz prejšnjega odstavka in je bila sposobna sprejeti tako odločitev.

(3) Kdor uporabi silo ali zagrozi drugi osebi z neposrednim napadom na življenje ali telo in jo tako prisili, da stori ali trpi kakšno spolno dejanje iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do desetih let.

(4) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno grozovito ali posebno poniževalno ali če je dejanje storilo več oseb zaporedoma ali nad obsojenci ali drugimi osebami, ki jim je vzeta prostost, se kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let.

(5) Kdor drugo osebo prisili, da stori ali trpi kakšno spolno dejanje iz prvega odstavka tega člena, tako da ji zagrozi, da bo o njej ali njenih bližnjih odkril, kar bi škodovalo njeni ali njihovi časti ali dobremu imenu, ali da bo njej ali njenim bližnjim povzročil veliko premoženjsko škodo, se kaznuje z zaporom do petih let.

(6) Če so bila dejanja iz prvega, tretjega ali petega odstavka tega člena storjeni proti osebi, s katero storilec ali storilka živi v zakonski, zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, se pregon začne na predlog.

Seveda ne morem napovedati, kako bi sodišče odločilo v kakšnem konkretnem primeru, ko bi partner ob sicer dogovorjenem spolnem odnosu z uporabo kondoma kršil dogovor in bi proti volji partnerke prišlo do spolnega odnosa brez kondoma. Sodišče v vsakem primeru presoja vse pomembne okoliščine dejanja.

Menim, da bi se sodišče precej zadržalo pri presojanju okoliščin iz drugega odstavka 170. oziroma 171 člena Kazenskega zakonika. To določilo je namreč novost v zakonu, po katerem samo jasni, izrecni in nedvoumni JA pomeni JA, torej strinjanje s spolnim dejanjem. 

Poglejva si na primer, ko bi partner ob dogovorjenem vaginalnem spolnem odnosu med dejanjem prešel na analni odnos kljub temu, da partnerka ni izrecno in nedvoumno v to privolila. V takšnem primeru bi zagotovo šlo za kaznivo dejanje spolnega nasilja. Menim, da bi enak pristop moral veljati tudi v primeru, ko bi partner ob dogovorjenem spolnem odnosu z uporabo kondoma kljub izraženemu nestrinjanju partnerke opravil spolni odnos brez kondoma. 

Brane But, univ. dipl. psiholog

Odgovor svetovalca:

Drago dekle! 

Že v svojem prejšnjem odgovoru sem navedel določilo Kazenskega zakonika, po katerem samo jasni, izrecni in nedvoumni JA pomeni JA, torej strinjanje s spolnim dejanjem. Ne gre torej za strinjanje s samim spolnim občevanjem, ampak tudi s tem povezanim spolnim ravnanjem.  

Če bi na primer imel nekdo spolni odnos z osebo, ki spi in ni v stanju, da poda jasno privolitev, o čemer sprašuješ, bi šlo za spolno zlorabo, posilstvo. Sodna praksa pri nas je že tako odločila v primeru, ko je bilo dekle v spanju zaradi alkoholiziranosti in se ni zavedalo dogajanja.

Glede na to, da zakon govori o strinjanju ne le s samim spolnim občevanjem, ampak tudi s tem povezanim spolnim ravnanjem, menim, da bi takšen pristop moral veljati tudi za primere, ko bi partner ob sicer dogovorjenem spolnem odnosu z uporabo kondoma kršil dogovor in bi proti volji partnerke prišlo do spolnega odnosa brez kondoma. Ne poznam pa, ali je sodišče pri nas že obravnavalo takšen primer in kako je odločilo. Enako ne vem, ali je sodišče pri nas že obravnavalo primer, ko je partnerka sicer zagotovila, da uporablja kontracepcijo, se pa je partnerju zlagala.

Brane But, univ. dipl. psiholog

Odgovor svetovalca:

Drago dekle!

Naj ponovim določilo našega Kazenskega zakonika, Da je Privolitev  v spolno občevanje in  s tem izenačeno spolno ravnanje  podana, če je oseba po svoji navzven zaznavni, nedvoumni in svobodni volji privolila v spolno občevanje ali s tem izenačeno spolno ravnanje in je bila sposobna sprejeti tako odločitev. Če takšne privolitve ni, gre za posilstvo ali za spolno nasilje.

Samo jasni, izrecni in nedvoumni JA pomeni JA, torej strinjanje s spolnim dejanjem. Ne gre torej za strinjanje s samim spolnim občevanjem, ampak tudi s tem povezanim spolnim ravnanjem. 

To določilo je pa novost v Kazenskem zakoniku in še ni nobene sodne prakse, po kateri bi lahko videli, katera spolna ravnanja v zvezi s spolnim občevanjem bi se štela kot posilstvo ali spolno nasilje. Nevladne organizacije (na primer Društvo za nenasilno komunikacijo) menijo, da bi kot taka morala biti šteta tudi neuporaba kondoma kljub jasnemu dogovoru o njegovi uporabi. Laž partnerke, da uporablja kontracepcijo, spolni odnos z možnostjo zanositve bi moral biti sporazumen ipd. Sodna praksa bo torej odgovorila na ta vprašanja.

Brane But, univ. dipl. psiholog