Zelje

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena, 

hvala za vprašanje, je zelo zanimivo in na to temo je možno najti precej literature z različno vsebino. Nekatere od takih vsebin namreč predpostavljajo, da je dovolj, da le pomislimo na nekaj ali nekoga in naše misli bodo pritegnile tisto nekaj ali nekoga, ki si ga/jo želimo. Če bi le bilo lahko vse tako enostavno... Krivda, ki jo ob tem omenjaš, se zdi da je posledica nekakšnega, bolj ali manj zavednega prepričanja, da bi se stvari morale same po sebi uresničiti, le če si jih dovolj želimo. Včasih se ne uresničijo, četudi kaj naredimo v smeri naše želje, ampak ni to pravi razlog, da bi nas to ustavilo ali celo odvrnilo od nadaljnjih poizkusov. 

Če se še malo navežem na krivdo, ki praviš, da se pojavi zaradi neuresničenja tistega, čemur posvečaš pozornost in želiš, da bi se izpeljalo na povsem specifičen način za razliko od tistega, čemur ne posvečaš toliko pozornosti in se z večjo verjetnostjo in lahkotnostjo uresniči. V tem delu je moč razbrati nekakšno voljo ali željo, ki vztraja na točno določenem načinu izpeljevanja nečesa. Zdi se, kot da lahko to vzbuja notranjo napetost, ki prej zavira kot pospešuje proces. Že sama želja, da bi imeli več faktorjev pod nadzorom, lahko vzbuja notranje nelagodje, napetost in nemir. Ta nemir pa najverjetneje onemogoča pravo zbranost in posvečenost pozornosti na en končni cilj ali pa na točno določen korak v procesu. 

Predlog bi lahko bil, da se usmerimo na pot, postopek, uresničitev želje ali kakor koli že proces imenujemo in smo v tej smeri predvsem dejavni. Torej, da vlagamo določen napor in usmerjeno energijo v smislu dejanj, ki nas približujejo k zastavljenemu cilju ali uresničitvi želje. Ob tem, je dobro biti pozoren na svoje dejansko stanje in pozicijo v kateri se nahajamo, glede na oddaljenost ali bližino svoji želji ali cilju. V procesu je pomembno, da se ne osredotočamo na napake, temveč na to, kako lahko udejanjamo in realiziramo tisto, kar deluje in nas približuje k cilju. Ob vsem tem je dobro biti pozoren na majhne korake uspeha in si jih tudi priznati. Največkrat se namreč ne da vsega naenkrat, zato naj nas nepotrpežljivost ne ustavlja na začrtani poti. 

Napake je v tem smislu dobro razumeti kot poti, ki za nas niso bile prave. To je lahko zelo koristen podatek za nas, saj vemo, kako se nečesa ne bomo več lotili oziroma kakšnih poti ne bomo več ubrali. Sedaj smo »osvobojeni« ene napačne, nedelujoče poti ali načina, tako da usmerimo svoje napore in voljo v nadaljnje raziskovanje pravega načina. Ta proces bi naj bil nekaj, kar nam s časoma vzbuja več veselja in nam daje več povratnih informacij, da smo na pravi poti do cilja in ne nekaj, kar bi nas izčrpavalo. Ob vsem tem ne pozabimo, da se ves čas našega raziskovanja prave poti ali načina, učimo. In to v praksi, kar največ šteje. 

V skladu s tem, bi te želel vzpodbuditi v dejavnem raziskovanju in vlaganju svoje energije v dejanja in aktivnosti, ki ti izpolnjujejo želje in te približujejo svojim ciljem. To bi lahko bil način, ki praktično onemogoča vzbujanje slabe vesti, saj ti ob vlaganju energije v udejanjanje cilja, umanjka pravi argument za očitek. Ko vložiš, kar znaš, si lahko pomirjena z dejanskim stanjem. Če ne, lahko poizkusiš ponovno na drugačen način in se drugače, še bolj potrudiš. Na ta način zmanjšuješ prostor za morebitne očitke. 

Lep pozdrav,

Jaka Kovačič, mag. psihosocialnega svetovanja