Vprašanje:
Želim umreti
Tema: Odnosi v družini, Samomor, Samopodoba/Verjamem vase
-
Ma
MalaZalostnaDeklica
MalaZalostnaDeklica
Objavljeno: 18 dec. 2024 19:51
Vsebina je skrita.
-
Uredništvo
Urška Pisar
Objavljeno: 23 dec. 2024 12:34
Odgovor svetovalke:
Pozdravljena,
najprej hvala, da si tako iskreno delila svoje doživljanje. Predstavljam si, da si morala za ta zapis zbrati veliko poguma.
Pišeš o svoji stiski, ki jo doživljaš glede na preteklo družinsko dogajanje. Izpostavila si, da si imela do preteklega dogodka, z mamo dober odnos, ki je temeljil na zaupanju, pomoči, skupaj sta preživeli veliko časa, imela pa si tudi občutek, da se lahko nanjo vedno zaneseš. Vse to se je, kot pišeš, spremenilo po tem, ko je oče ugotovil, da je imela mama ljubimca. V vsej tej zgodbi te je najbolj prizadelo to, kako se je po tem spremenil vajin odnos z mamo. Mama ti daje občutek, da si odveč, ne preživljata več skupnega časa, ne moreš ji več zaupati. Pišeš, da z očetom nikoli nisi imela prav zares dobrega odnosa, opisuješ ga kot hladnega, odtujenega. Izpostavila si tudi nasilje in alkoholizem, ki sta mu bile izpostavljeni z mamo v preteklosti. Žal mi je, da si morala biti izpostavljena takšnim dogodkom, za katere verjamem, da so pomembno vplivali nate. Tudi sama si izpostavila, da si se odrekla aktivnostim, ki si jih imela rada, nisi se družila z vrstniki, nisi upala ven. Tvoj varen pristan je bila tvoja mama, vendar trenutno čutiš, da temu ni več tako. Predstavljam si, da počutiš osamljeno, nemočno, obupano in žalostno.
Izpostavila si tudi, da imaš občutek, da se breme družinskega dogajanja prenaša nate. Naj izpostavim, da nisi ti odgovorna, da je imela mama ljubimca in da je oče zaradi tega zaskrbljen. Zato tudi ni prav, da starša težave, ki jih imata v partnerskem odnosu prenašata nate. Pomembno bi bilo, da bi si našla podporo – torej nekoga, ki mu boš lahko zaupala svojo stisko, da boš imela priložnost, da se v neki meri razbremeniš bremena, ki ti ga dajeta starša. Tudi sama si izpostavila, da ne veš kako se naj iz tega izvlečeš in si zelo dobro izpostavila pomoč psihologa. V povezavi s tem si imela vprašanje, če lahko obiščeš psihologa brez, da bi morala pred tem k osebnemu zdravniku. V nekaterih centrih za duševno zdravje odraslih, psihologi sprejemajo paciente brez napotnih dokumentov, drugi centri pa zahtevajo napotni nalog, ki si ga urediš pri osebnem zdravniku. Svetujem ti, da se v najbližjem centru za duševno zdravje odraslih ali zdravstvenem domu pozanimaš kako imajo to urejeno pri njih. V kolikor si boš morala urediti napotni dokument te spodbujam, da se odločiš za obisk osebne zdravnice. Predstavljam si, da ni prijetno govoriti o stiskah, ki jih doživljaš. Na drugi strani pa naj izpostavim, da v tem ni nič, česar bi se morala sramovati. Ravno nasprotno, lahko si ponosna nase, da si bila tako odkrita do sebe, da si o tem spregovorila in kar je najpomembneje, da si skušaš poiskati ustrezni podporo. In prvi korak na tej poti je lahko tudi osebna zdravnica. Ona je lahko namreč tista, ki ti pomaga pri iskanju ustrezne strokovne pomoči v tvojem okolju. V primeru, da bi pri iskanju pomoči potrebovala podporo, nam lahko pišeš tudi na enaslov uredništva (tosemjaz@nijz.si).
Pišeš, da imaš občutek da več ne živiš. Da je tvoje življenje trpljenje, ki ga spremljajo bolečine v želodcu, težave s spanjem, žalost, obup in nemoč. Pišeš, da ne vidiš več rešitve, nad življenjem si obupala. Zaradi stiske, ki jo doživljaš bi si želela, da se zjutraj ne bi več zbudila. Žal mi je, da se soočaš s takšno stisko, zaradi česar bi bila pripravljena končati življenje. Samo predstavljam si lahko, kako nemočno, razočarano in žalostno se počutiš trenutno. Ob prebiranju tvojega sporočila pa sem bila neizmerno vesela za tvojo moč, ki se kaže v tem, da si kljub stiski želiš najti način, kako le-to premagati in iti svojo pot. Upam, da ti lahko na tej poti pomagam. Ker si vredna življenja. Za začetek bi te prosila, da mi sporočiš kako resno razmišljaš o samomoru? Imaš v povezavi s tem pripravljen že kakšen načrt? Je kdo, na kogar se lahko obrneš?
Pisala si tudi glede prihajajočega razgovora za delo. Občutek imaš, da nimaš moči za delo, hkrati pa ti delo, za katerega imaš razgovor, ni všeč. V kolikor razgovor odkloniš, pišeš da bi te lahko črtali iz evidence. Verjamem, da je situacija zate neprijetna – po eni strani bi si želela delati, po drugi strani pa se ti zaradi narave dela in tvojega počutja to trenutno ne zdi izvedljivo. Bi se lahko obrnila na kakšno svetovalko, ki te je na razgovor napotila in jo povprašala o teh vprašanjih? Je v tem primeru pogoj, da se razgovora zgolj udeležiš ali moraš biti na razgovoru tudi izbrana? V kolikor je pogoj to, da se razgovora udeležiš – misliš, da bi lahko zbrala toliko moči in šla? Ti lahko kdo pomaga pri iskanju del, ki bi ti bila bolj sprejemljiva?
Predstavljam si, da je razmišljanje o delu trenutno samo dodatna skrb, ki i povzroča stisko. Da se zdi, da so se stvari nakopičile. Zato je pomembno, da skušaš najti načine, kako se od družinskega dogajanja in skrbi vsaj za nekaj časa oddaljiš. Katere so tiste aktivnosti, ki bi ti pri tem pomagale? Je to morda poslušanje glasbe, ogled kakšne serije ali filma, branje, petje, risanje, tek, sprehod v naravi …? Lahko morda razmisliš o stvareh, ki bi jih želela doživeti, videti v življenju?
V kolikor bi bila stiska v času, ko se zopet slišiva prevelika in bi razmišljala o samomoru, te prosim, da se obrneš na katerega izmed naslednjih virov pomoči:
· Urgentna psihiatrična ambulanta Ljubljana (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 (01/475 06 85),
· Dežurna psihiatrična služba Ljubljana – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 (01/5874 900),
· Psihiatrična urgentna ambulanta Maribor, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 (02/321 11 33),
· Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 (03/780 01 00),
· Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož (02/741 51 00).
· Na volja sta ti tudi zaupna telefona Samarijan in Sopotnik - 24 ur na dan na 116 123.
Hvala za tvoje sporočilo. Hvala, da si našla moč in si se zaupala na svetovalnici. Upam, da se kmalu spet slišiva.
Urška Pisar, mag. psihologije
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Ma
MalaZalostnaDeklica
MalaZalostnaDeklica
Objavljeno: 23 dec. 2024 19:55
Pozdravljeni, najprej in srca hvala za vaš odgovor.
Resnično me najbolj “boli” odnos z mamo. Saj ni bila samo moja mama, ampak res najboljša prijateljica, ki sem ji lahko zaupala vse. Vedno je bila zame nekdo na katerega se lahko zanesem, vedno mi je pomagala. Naenkrat pa sem čez noč “izgubila” mamo in prijateljico. To sem ji tudi povedala, ampak je bila hladna kot, da ji ni mar. Celo rekla mi je, da se obnašam kot otrok. Ne želi mi prisluhniti in ničesar. Vedno samo reče, da sem otročja in želim pozornost. Ampak daleč od tega. To me zelo prizadene. Danes me je recimo vprašala kaj si želim za “Božička” in sem ji samo rekla, da to, da bi bil najin odnos takšen kot nekoč pa je rekla: daj nehaj se tako obnašat. Ne vem kako me nekdo, ki me je skozi razumel in bil tukaj zame sploh ne razume več? Včasih imam občutek, da je pod vplivom očeta in ne upa v stik z mano? Ne vem. Ne razumem. Tudi ne razumem kako so se lahko njena čustva čez noč spremenila do očeta. Danes dela mama popoldan, oče je pa seveda spet prišel domov malo pijan. Ko sem se šla v spodnje nadstropje stuširat se je spet znašal nad mano s čudnimi stvaki.. in kako je on srečen, da že cel dan joče od sreče.. In govoril seveda čudne stvari. Tako je, stvari, ki sem jih imela zelo rada sploh več ne počnem. Oboževala sem risanje portretov, izdelovanje svečk, vse te kreativne stvari… Zadnjič sem poskusila narisat portret pa sem risala tako zelo na silo. Komaj sem čakala, da končam. Sploh me ne veseli več. Tudi svoje najljubše serije več ne gledam, glasba me moti, vsak zvok, hrup me moti. Naj omenim tudi, da sem dva tedna pred tem dogodkom srečala svojo najljubšo igralko v tujini in sem imela res najlepši dan v življenju in bila tista dva tedna neizmerno srečna. Zdaj pa recimo pogledam ta video iz srečanja pa me ne naredi niti najmanj veselo, ampak se bolj žalostno. Ker verjetno je to edina stvar, ki bi me morda lahko naredila vsaj malo srečnejšo, ampak, ko pomislim, da verjetno ne bo več nikoli te možnosti pa postanem žalostna se bolj. Čeprav po tihem si govorim, da morem živet samo zato, da bom lahko to morda nekega dne doživela ponovno. Psihologa bi res rada obiskala, ampak zaenkrat nikakor ne bi govorila to s svojo zdravnico :( Obstaja kakšen seznam kje so takšni psihologi, da lahko prides brez napotitve? Iskreno glede samomora pa razmišljam vsak dan, sem že na spletu brskala kako se ga lahko naredi. Sem že resnično razmišljala, da bi se vrgla pod vlak ali pa zabodla. Zdi se mi, da mojim problemom nikakor ni konca in ni izhoda. Trenutno resnično ne živim in sploh ne morem biti v družbi ljudi in zunaj. Zapiram se vase, za štirimi stenami in samo upam, da se nekega jutra več ne bi zbudila. Glede dela sem že povedala svetovalki, žal me ni razumela in samo rekla, da se morem izkazat, ne smem prit samo zaradi podpisa udeležitve, ker drugače me bodo izbrisali. Tako zelo ne vem kaj storiti. Sama si niti najmanj ne predstavljam, da bi morala čez dva tedna začeti z delom z ljudmi, ravno, ko sem v največji depresiji in temi v svojem življenju. Če ne bom umrla, bi res tako zelo rada uredila svoje življenje vsaj malo, da bi lahko potem zbrala moč za delo in stvari, ki me veselijo. Tudi zdaj pravkar jočem zraven, ko pišem. Ne morem nikakor nehat. Solze mi tečejo ves dan, vsake toliko časa pa se mi tudi zdi, da težko diham. Najlepša hvala še enkrat za vaš odgovor. Hvala, ker ste mi prisluhnili, zdi se mi, da ste edini, ki vam je mar. To resnično cenim. ❤️Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Uredništvo
Urška Pisar
Objavljeno: 27 dec. 2024 12:49
Odgovor svetovalke:
Pozdravljena,
vesela sem, da si se odzvala mojemu sporočilu.
Pišeš, da te je ob vsem tem najbolj prizadelo to, kako se je spremenil vajin odnos z mamo. Predstavljam si, da mora biti frustrirajoče v kolikor ti nekdo ne želi prisluhniti. Razumljivo je, da si želiš mamine pozornosti – prav vsak izmed nas jo potrebuje. Slednje pa je običajno še bolj izrazito takrat, ko smo v stiski. Povsem razumljivo je tudi, da se sprašuješ kaj se je zgodilo, da se mama vede drugače. Žal mi je, da si skušala poiskati odgovore na vsa ta vprašanja, vendar brez uspeha. Verjamem, da si bila razočarana, ko si zbrala toliko moči in pristopila do mame v upanju, da bi se pogovorili, njen odziv pa je tvojo stisko samo še povečal.
Izpostavila si, da si v preteklosti veliko ustvarjala. Sedaj opažaš, da te aktivnosti ne veselijo več in ti je mučno vztrajati pri njih. Predstavljam si, da ti je težko početi takšne stvari in pri njih vztrajati. Da je težko ob misli, da si pri tem včasih uživala, sedaj pa temu ni več tako. Kljub temu pa bi te želela spodbuditi, da skupaj razmisliva o tem kakšne aktivnosti in v kakšni meri pa bi lahko vseeno počela. To pa predvsem zato, da vsaj za nekaj časa preusmeriš svoje misli od stiske s katero se soočaš. Morda se sprašuješ zakaj. Verjetno bi se strinjala, da si takrat, ko razmišljaš o mami in vsem dogajanju, ki si ga opisala, žalostna, obupana. Posledično preživiš dneve doma, žalostna, brez energije in zopet veliko razmišljaš o svoji stiski. Lahko bi rekli, da je s tem sklenjen nek začaran krog, kjer tvoje negativne misli izzovejo to, kako se takrat počutiš, kar povsem razumljivo vpliva na tvoje vedenje in potem zopet na tvoje misli. S tem namenom bi bilo zelo dobro najti neke načine, kako vsaj za trenutek ustaviti ta začaran krog, kasneje pa tudi kako te misli prepoznati in v povezavi z njimi ukrepati. In eden izmed načinov, da ustaviš ta začaran krog je ta, da svoje misli preusmeriš drugam. Prosila bi te, da razmisliš katera izmed aktivnosti bi bila takšna, s katero bi poskusila – morda ustvarjanje, šport, kuhanje, branje …? To ne pomeni, da moraš to aktivnost početi dve uri, v kolikor zate to ni izvedljivo ali sprejemljivo. Lahko si zadaš cilj, da boš vsak dan tej aktivnosti namenila npr. 10 ali 15 minut in skušaš ta čas postopoma podaljševati. Ali pa začneš še z manjšim korakom in se zavedaš, da sta tudi dve minuti prijetne aktivnosti veliko bolje kot to, da je sploh ne bi izvedla. Glede razgovora za delo si izpostavila, da s strani svetovalke nisi dobila ustreznega razumevanja. Pišeš, da ti je sporočila, da se moraš izkazati. Verjamem, da bo veliko truda šlo že v to, da se boš razgovora udeležila. Na žalost ti v povezavi s tem ne znam dovolj dobro svetovati, ker ne vem kaj zate pomeni to če se ga ne udeležiš oz. se ga in se ne izkažeš, kot ti je svetovala svetovalka. V kolikor imaš v povezavi s tem še kakšno vprašanje, lahko napišeš in verjamem, da ti bo kakšen drug strokovnjak tukaj na svetovalnici znal odgovoriti na to vprašanje.
Vsekakor pa je zelo pomembno, da si najdeš ustrezno strokovno podporo. Ker si izpostavila, da si ne želiš obiskati zdravnice in bi si želela do psihologa brez napotnega dokumenta, te prosim, da sporočiš na enaslov uredništva (tosemjaz@nijz.si) kje živiš, da ti bomo lahko pomagali pri iskanju strokovne pomoči. Verjamem, da se ti zdi tvoja stiska brez izhoda in bi si želela, da se nekega jutra ne bi več zbudila. Hkrati pa verjamem, da ti lahko ob pomoči ustrezne strokovne podpore uspe najti tisto moč, za delo in stvari, ki te veselijo. Tisto moč, ki jo nosiš v sebi, vendar je trenutno zaradi stiske ne zmoreš uporabiti. Ker vso svojo moč usmerjaš v spoprijemanje s stisko. In na tej poti ni potrebno, da si sama. Tukaj smo zate in upam, da nam dovoliš, da ti pomagamo pri iskanju strokovne pomoči. Ker si vredna življenja, edinstvena in neponovljiva.
V kolikor bi bila stiska v času, ko se zopet slišiva prevelika in bi razmišljala o samomoru, te prosim, da se obrneš na katerega izmed virov pomoči, ki sem jih navedla že zgoraj.
Lepo te pozdravljam,
Urška Pisar, mag. psihologije
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.