Želim si konja

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena.

Name si se obrnila, saj si se znašla v neugodni situaciji. Pišeš, da si že nekaj časa močno želiš konja, česar se tvoji starši dobro zavedajo, a vseeno niso pripravljeni ugoditi tvoji želi. Oba imata do tega, da bi konja kupili, zadržke, in se o tem s teboj ne želita pogovarjati. Kar mislim si, da si v stiski, saj se počutiš, kot da ti starša ne zaupata. Tebi pa se zdi, da si se v času odkar treniraš, za konje naučila skrbeti in da si za žival pripravljena prevzeti odgovornost.

Verjamem, da je situacija v kateri si se znašla precej neprijetna. Ti si konja zelo želiš, zdi pa se ti, kot da te starša sploh ne poslušata in se o tem s teboj ne želita pogovarjati. Najprej je vseeno potrebno poudariti, da je imeti katerokoli domačo žival, ne le konja, velika odgovornost. Pomembno je, da starša prosiš, da se usedete skupaj in se skupaj pogovorite o tej temi. Poskrbi, da boste za pogovor imeli dovolj časa. Najprej jima ponovno izrazi svojo željo. Obrazloži jima, da si konja močno želiš, da se ti zdi, da si se zanje naučila skrbeti in da si pripravljena prevzeti odgovornost. Med pogovorom ostani mirna, odločna in neposredna. Nato prosi starše, da ti razložita svoje argumente za in proti. Moraš se zavedati, da starše najverjetneje skrbi več različnih vidikov oskrbe za konja, finančni, prehranski, kje bo konj prebival in podobno. Pomembno je, da z njimi nasloviš vsakega izmed teh vidikov -  za vsako morebitno težavo ali pomislek ponudi neko potrdilo oz. rešitev. Vnaprej razmisli, kaj so stvari, ki ju najbolj skrbijo in si zanje pripravi odgovor, s katerim bi ju glede različnih vidikov lahko pomirila. Poslušaj ju, kar ti želita povedati in se na vsako njuno skrb odzovi.

Vprašaj ju, na kak način lahko pridobiš njuno zaupanje, da boš glede živali odgovorna. Morda jima predlagaj, da najprej kupite žival, za katero je potrebno nekoliko manj dela (npr. riba, hrček ipd.) in če jima lahko dokažeš, da si zmožna skrbeti zanjo, bosta dobila potrditev, da lahko prevzameš odgovornost tudi za skrb za bolj zahtevno žival. Morda je to redno izpolnjevanje kakšne druga obveznosti, za katero se boste dogovorili (npr. vsakotedensko čiščenje kopalnice itd.). S tem ko se boš držala nekega dogovora, bosta pridobila zaupanje v to, da se tega, kar obljubiš, tudi držiš.

Na koncu boste skupaj pretehtali odločitev glede nakupa konja.

Vso srečo ti želim, če boš pa imela še kakšno drugo vprašanje, pa mi lahko ponovno pišeš.

Lepo te pozdravljam in držim pesti zate,

Ana Koščak, dipl. psihologinja (UN)

Odgovor svetovalca:

 

Pozdravljena, sem vesela da si se ponovno oglasila.

Praviš, da si se s starši že poskusila pogovoriti, pa ti ni uspelo. Zdi se ti, da mama s svojimi odgovori le zavlačuje z nakupom, ki si ga ti tako močno želiš. Ko želiš nekoga v kaj prepričati, je pomembno, da si pri tem odločna in imaš dober in ustrezen pristop.

Predlagam ti, da si na list papirja zapišeš vse njune “ugovore proti” konju ter za vsak ugovor najdeš rešitev. Naj izgleda nekako tako:

Ugovor 1: Konju se bo gotovo kaj zgodilo.

Rešitev: Konj bo imel ograjen in urejen del le zase, tako nikamor ne bo mogel pobegniti ali pa se poškodovati.

Ugovor 2: Šla bom na faks in nehala skrbeti za konja.

Rešitev: Šla bom na faks, ki je v bližini mojega doma in si svoje obveznosti razporedila tako, da bom imela za skrb za konja dovolj časa.

Ko boš imela pripravljen seznam ugovorov in rešitev, ponovno pristopi do staršev - ponavljam, poskusi ujeti trenutek, ko boste vsi skupaj. Samo tako boste lahko prišli do skupne rešitve. Pogovorite se o vsakem ugovoru, ki si ga zapisala, nato pa jima predstavi rešitev. Skozi pogovor bodi odločna, hkrati pa poslušaj tudi njune argumente.

Vseeno pa še enkrat ponovno povem, da je nakup konja precejšen finančen zalogaj, tudi tega vidika se moraš zavedati. Če se starši kljub pogovoru ne bodo strinjali, jim predlagaj, da najprej najameš svojega konja v konjeniškem klubu, kjer si ti odgovorna zanj in zanj skrbiš. Tako lahko svojim staršem dokažeš, da si za konja sposobna skrbeti, prav tako pa se tudi sama v tem preizkusiš.

Lepo te pozdravljam,

Ana Koščak, dipl. psihologinja (UN)