Zavod

Pozdravljeni,

Sem dijakinja 1. Letnika predšolske vzgoje. Zivim pri sestri v rejništvu. Pri njej sem trenutno 3 leta in komunikacija med nama se je grozno poslabšala. Lahko vam povem, da je komunikacija med nama prvo leto in pol bila odlična, potem sem pa začela opažati določene stvari, zaradi katerih sem se spremenila. Vse kar sem naredila je bilo narobe. Vse kar sem rekla je bilo narobe. Če sem izbrala drug postopek a cilj in rezultat je isto, je bilo vse narobe. Začela sem se spet nazaj zapirati vase. Prišlo mi je čez glavo to ni vredu in to od ono.. 

Moje telo se je odločilo temu narediti konec. Ljudje smo že itak po naravi narejeni tako, da prvo pogledamo naše in šele na to na druge. In no v glavnem... Spremenila sem obnašanje. Nič več nisem naredila sama of sebele se to kar mi je naročila. Tako sem je naenkrat postala neodgovorna. Pri 15 letih od mene pričakuje, da bom vedela že zdaj kako se pride do kredita. Pač jaz tega več ne razumem. Rekla sem ji, da bo slaba mama in je vzela to preveč osebno kar razumem a konec koncev sem povedala le resnico.... 

Napisala sem tudi ogromno božanskih pesmi in v njih sem opisala, moj pogled na vse te stvari ..

Pesem: 

V tvoji glavi se vrtijo filmi,

scenariji, ki z resnico nimajo vezi.

Vse tvoje misli so le zmotne rime,

a moja pot se v tvoji temi ne izgubi.

 

Misliš, da me poznaš, da bereš mojo dušo,

a vidiš le senco, ki si jo sama ustvarila.

Rušiš mostove, gradiš mojo sušo,

a ne veš, da sem ogenj, ki sem si ga razširila.

 

Ne zavedaš se, da v meni bije srce,

ki ne pozna besede predaja ali konec.

Ko zmanjka poti, jaz najdem nove sledi,

in vsak ovinek zame je le nov začetek.

 

Smeješ se tiho, misliš, da sem šibka,

da se bom zlomila pod težo tvojih besed.

A moja volja je trdna, neomajna nitka,

ki bo premagala vsak tvoj zlagan pogled.

 

Bis, danes ti povem, da mi je vseeno,

Moje cilje poznam, imam jih zapisano.

kaj tvoj jezik trosi, ko me ni zraven,

in vsak moj korak je z uspehom na poti.

 

Jaz bom boljša, to vem v svojem bistvu,

Ko bom na vrhu, v svojem lastnem svetu.

ne iz maščevanja, temveč iz čiste moči,

te bom pustila tam, kjer ti pamet molči.

 

Z odprtimi usti boš stala in strmela,

ko boš videla, da sem dosegla, kar sem si želela,

vsak tvoj dvom bo v prah se spremenil,

ko bo moja zmaga v tvoje oči se zatekla.

 

Misliš, da sem izgubljena, da se ne znajdem,

A jaz iz vsake težave tri rešitve najdem.

da sem neumna, flegma, brez prave smeri,

ker moja glava hitreje od tvoje živi.

 

Nisem zabita, kot tvoji predsodki pravijo,

Moje sposobnosti se v vsakem dejanju tajijo.

nisem flegma, ki bi pustila, da čas zbledi,

in vsak moj uspeh tvojo zmoto potrdi.

 

Sem pametna, trdna, empatije polna,

Moja pot je jasna, moja volja je voljna.

razumem svet, ki ga ti le sodiš na pamet,

zgradila bom grad, kjer ti vidiš le kamen.

 

Ko se prah poleže in tišina zavlada,

Moja trdnost je moja največja zmaga.

boš spoznala, da sem bila ves čas pred tabo,

in ti boš le opazovalka, ki ostala je s svojo rabo.

 

Zato le sanjaj svoje napačne scenarije,

Kjer se vsaka ovira v uspeh prelije.

jaz bom medtem pisala svojo lastno zgodbo,

in jaz bom kraljica, ki ne pozna tvojo sramoto.

 

Še vedno bom tu, ko ti boš le spomin,

Ker vem, kdo sem, in vem, kje je moj cilj.

Močnejša, boljša, v svojem lastnem sijaju,

in zmaga bo moja, v vsakem mojem dejanju.

 

M. I. S.

 

No ja v glavnem, zame mogli, da bom nomad tisti ki se prilagaja situacijam in okolju se seli,.. saj sami vidite. 

Rabim samo par odgovorov na ... Vprašanja. aja še to, rekla je, da zame več ne bo skrbela, Ker sem preveč "problematična" ...

Vprašanja:

1. Ko bom šla v zavod, mi bo v kartoteki pisdloda sem bila v njem in si bodo zraven še kaj izmislili in na koncu niti vzgojiteljske službe ne bom dobila? 

2. Kako bom v zavodu sploh opravila srednjo šolo, faks, magisterij predšolske vzgoje?

3. Cilje imam veli, sem trmasta in res so to vse želim doseči. Rada bi bila nekoč v tem poklicu, ampak na tem mestu ne mislijo pristojni organi za ne vem kaj zajebat? (Zavod).

Čeprav ne glede na to kaj sem v življenju vse dala čez, sem si rekla, da bom boljša do ljudi, kot sta bila starša do mene. In danes na tem mestu lahko rečem, da bom boljša tudi od svoje sestre. 

Sem prijazna, imam empatijo, Rada spoznavam nove stvari, Rada se učim, vse imam rada. Ljudje ne imajo zelo radi in v meni vidijo potencial, samo moja sestra je "slepa". Noben nebi rekel-niyi sama, da imam kakršne koli težave z čustvi, obnašanjem, agresijo....

Želim vem povedati, da grem v zavod brez kakršnih koli težav, dmpdk v moji kartoteki bo pisalo, da sem bila v zavodu in ne bom sprejeta v službo, ki si jo želim že od 5 razreda... Ker bodo mislili, da nisem sposobna za delo z otroci, da sem prizadeta in imam težave - KAR PA NI RES. Ampak preprosto, ko vstopite kot mladoletna oseba skozi prag zavoda, te resničnost več ne sprejema kot "normalnega". Brez veze je temu tu nasprotovati, ker itak vsi vemo, da je teko. 

Res ne zanima tista 2-3 vprašanja in hvala vam za odgovor. 

(Vem, da sem mogoče preveč ostro napisala to sporočila, ampak trenutno sem res jezna na sestro...).

Hvala vam za razumevanje in odgovore   :)