Zaradi ljubezni v bolnico

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

praviš, da si na enem dogodku spoznala fanta, se vanj zelo zaljubila in veliko sanjarila o tem, da bi bila skupaj. Pisala si mu, vendar ti ni odgovoril, zaradi česar si postala zelo žalostna in si nato dva meseca preživela v psihiatrični bolnišnici v Polju. Zdaj še vedno veliko misliš nanj in si želiš biti z njim, hkrati pa imaš občutek, da te nihče ne opazi in da zaradi zavrnitev tvoje življenje razpada.

Na začetku bi te vprašala, koliko si stara in ali si že prej doživela podobno močno zaljubljenost ali je bilo to prvič, da so bila tvoja čustva do nekoga tako intenzivna.

Zavrnitev lahko zelo prizadene. Ko nam ljubljena oseba čustev ne vrača, lahko res boli, še posebej, če smo si ob njej predstavljali, kako bi lahko izgledal vajin odnos. Takrat ne izgubiš samo možnosti za odnos z njim, ampak tudi predstavo o prihodnosti, ki si si jo ustvarila. Zato je razumljivo, da te je vse skupaj tako močno prizadelo.

Morda se ti zdaj zdi, da imaš zaradi te izkušnje »uničeno življenje« in da se bodo zavrnitve vedno ponavljale. Lahko razumem, zakaj imaš tak občutek, še posebej, če praviš, da te noben fant ne povabi na zmenek. Zaradi več zavrnitev se lahko hitro pojavi občutek, da s tabo nekaj ni v redu ali da si te nihče ne bo želel, vendar ena izkušnja ali več zavrnitev še ne pove, kako bodo izgledali tvoji prihodnji odnosi. Veliko ljudi svoje prve pomembne zveze doživi kasneje, kot so pričakovali, pred tem pa doživijo tudi zavrnitve.

Tudi to, da si trenutno želiš prav tega fanta, še ne pomeni, da je on edina oseba, s katero bi lahko bila srečna. Ko smo zelo zaljubljeni, se nam lahko zdi, da je nekdo popolnoma nenadomestljiv, vendar se lahko tudi ta občutek sčasoma spremeni.

Sprašuješ se tudi, ali ljubezen sploh obstaja. Ja, obstaja, vendar ni vedno podobna temu, kar vidimo okoli sebe ali na družbenih omrežjih. Kreganje, ločitve in neuspešni odnosi so zelo vidni, medtem ko mirnih in zadovoljnih odnosov pogosto ne opazimo tako hitro.

Če se s psihiatrom dobro počutiš in ti obiskovanje pomaga, je to zelo pomembno. Morda pa bi ti koristil tudi pogovor s psihologom, saj je psihološko svetovanje bolj usmerjeno v pogovor. S psihologom bi lahko skupaj raziskovala, zakaj te je ta zaljubljenost tako močno preplavila, kako doživljaš zavrnitve in kako se lahko s temi občutki postopoma bolje spoprijemaš. O tem se lahko pogovoriš tudi s svojim psihiatrom in skupaj presodita, ali bi ti takšna oblika podpore koristila. Ni treba, da to rešuješ sama.

Skozi takšno raziskovanje sebe boš lahko bolje razumela, kaj potrebuješ in kaj si želiš v odnosih. To ti lahko pomaga tudi pri prihodnjih odnosih in pri tem, da lažje prepoznaš odnos, v katerem so čustva obojestranska.

Vse dobro ti želim.

Urška Horvat, dipl. psihologinja (UN)