Zaposlitev

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

me veseli, da si se s svojim vprašanjem obrnila na nas. 

Pišeš, da si pri svojih 18-ih letih skoraj dokončno uspela premagati anoreksijo, s katero si se borila od svojega 11-ga leta. Najprej bi ti čestitala za pogum, da si se uspešno soočila z motnjo hranjenja pri sebi in da pozitivno gledaš naprej, kako bi lahko s svojo izkušnjo pomagala tudi drugim. Nadalje pišeš, da obiskuješ 3. letnik poklicne vzgojiteljske šole. Praviš še, da bi rada delala z ljudmi z motnjami hranjenja.

Razmišljaš, da bi vpisala študij dietetike. Morda so s področjem motenj hranjenja še bolj povezani razni ti. pomagajoči poklici, kot so socialni delavec, psiholog, psihoterapevt in drugi, kateri se bolj ukvarjajo z vzroki in možnimi načini rešitve za nastalo situacijo in ne s samim načinom prehranjevanja, kot to dela dietetik. Seveda bi kot dietetik pridobila ogromno teoretičnega in metodološkega znanja na področju prehrane in dietetike, s čimer bi lahko pomembno prispevala pri ozaveščanju ciljne skupine pri primarni preventivi(v tem primeru osebe z motnjami hranjenja), ter sodelovala pri pripravi npr. jedilnikov. 

Ti. pomagajoči poklici pa se ukvarjajo s posameznikom - ga informirajo, opogumljajo, mu nudijo podporo ter skupaj z njim iščejo možne rešitve nastale situacije. 

Morda razmisliš na kakšen način bi rada pomagala ter se potem na podlagi tega odločiš za določen študij. 

V slovenskem prostoru že dalj časa deluje Svetovalnica za motnje hranjenja Muza, kjer jim pri delu pomagajo tudi različni prostovoljci. Če te bo kaj več zanimalo, si o Svetovalnici lahko prebereš spodaj na povezavi:

http://www.svetovalnicamuza.si

Glede tvojega vprašanja o terminu sistematskega pregleda, boš najbolj pravo informacijo prejela pri vas na šoli (morda povprašaš pri svetovalni delavki). 

Želim ti vse dobro, ter čim manj dilem pri izbiru študija. 

Lepo te pozdravljam. 

Katja Frelih, univ. dipl. socialna delavka