Zanosila sem! Ali umreti ali splav?

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

predlagam, da se čimprej obrneš na najbližjega ginekologa in se pogovoriš še z njim. Vsekakor je prav, da si se zaupala svoji mami, mora biti pa odločitev, ki jo boš na koncu sprejela, zgolj tvoja in ne od okolice. Predlagam, da se v svoji okolici obrneš še na kakšno osebo, ki ji zaupaš- mogoče kakšen strokovni delavec ali učiteljica v tvoji šoli? Vsekakor si se znašla v težki situaciji, ki pa ni nerešljiva, tako da ostani tako pogumna, kot si sedaj, in se še oglasi, v kolikor potrebuješ še kakšno pomoč od nas.

Lep pozdrav.

Tinkara Srnovršnik, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva

Odgovor svetovalke:

Lepo pozdravljena.

Hvala, da si se obrnila na nas in nam zaupala svojo stisko.

Najprej bi ti rada rekla, da mi je žal, da si se znašla v tako težki situaciji, hkrati pa, da je rešljiva in da upam, da boš začutila, da ni treba umreti, da bi jo rešila.

Odločitev za splav ni lahka, je pa v današnjem svetu precej pogosta. Morda je sporno, da se nekateri kot po tekočem traku odločajo splaviti, vendar je v tvoji situaciji to nekaj, kar je vredno razmisleka. Če ne želiš tega otroka, ti svetujem, da se odločiš tako kot čutiš – torej v skladu s tem, da si ga ne želiš. Verjamem, da se mami in stari mami to zdi zelo slaba poteza, sploh ker so v starih časih imeli splav za velik greh, v verskih ozadjih ga imajo še danes. Tukaj se vidi, da je vse odvisno od tega, kako nekdo gleda na situacijo, to je povezano tudi s tem, ali nekdo splav povezuje z napako in večnim obžalovanjem, ali pa mu to predstavlja edini izhod iz neželene nosečnosti. Vse je stvar perspektive. Večina žensk naredi splav, ker si otroka ne želijo, tega ne vidijo kot napako, ampak kot rešitev, in tega nikoli ne obžalujejo. So pa ženske, ki splav vidijo kot greh, takšne ženske bodo splav vse življenje 'nosile na vesti'. Nekateri vidijo splav kot umor otroka, kdo drug reče, da je to edina pametna odločitev, ki je rešila nastal problem (kot je recimo tvoj). Gre za interpretacijo situacije.

Sama se odloči, kako boš gledala na to, ti pa polagam na srce, da to ni nekaj, kar bi morala celo življenje obžalovati, sploh če čutiš, da otroka ne želiš obdržati in da pri 15-ih še nisi pripravljena biti mama. Vse to res dobro premisli in se odloči, kaj bi rojstvo otroka pomenilo za tvojo prihodnost (pri teh letih). Četudi ti mama in stara mama govorita o svojih občutkih, ti svetujem, da ne prevzemaš nase bremena tujega (njunega) občutka krivde, ampak se odločiš na podlagi sebe oz. svojih občutkov, pogledov. Konec koncev boš ti tista, ki bo s to odločitvijo živela oz. z otrokom, če se odločiš zanj.    

Šola za to ne rabi nikoli izvedeti, predlagam pa, da obiščeš ginekologa in mu poveš za svojo odločitev. On/a te bo znal/a usmerjati naprej in ti svetovati v postopku za splav, če se tako odločiš.

Glede mame in stare mame menim, da bosta slej kot prej sprejeli tvojo odločitev, kakršnakoli že bo. Bolj se mi zdi pomembno, da se vprašaš, kaj je bolj pomembno oz. kaj bo imelo zate večje posledice: to, da sta onidve jezni, ali to, da imaš otroka kot mladoletna mamica? Mislim, da boš z njuno jezo, ki se bo verjetno kmalu ohladila, lažje shajala, kot pa z otrokom na katerega se ne čutiš pripravljena oz. si ga ne želiš. Odločitev pa seveda prepuščam tebi.  

Želim ti vse dobro, predvsem pa ti toplo priporočam, da se odločiš na podlagi svojega razmišljanja in občutkov.

Pa srečno!

Marjetka Gojkošek, mag. psihologije

Pozdravljen.

Prav imaš, v Slovenji je starost privolitve v spolni odnos 15 let, a dejanje ni protipravno, če je bilo storjeno z osebo primerljive starosti in če ustreza stopnji njene duševne in telesne zrelosti.

Spletna svetovalnica #Tosemjaz je namenjena mladostnikom in njihovim težavam v odraščanju in je anonimna. Želimo predvsem podpreti mladostnike v vsem, s čimer se soočajo.

Prijazen pozdrav iz uredništva