Zaljubljenost

Odgovor svetovalke:

Dragi sprehajalec,

vprašanje za milijon. :-) Povsem se strinjam z obema točkama, ki ju navajaš, ampak to je žal glavna značilnost zaljubljenosti.

Ne vem, koliko si star, ampak z izkušnjami lahko postopno razvijemo neke vrste "čustveno mišico" za bolj "obvladano zaljubljenost". ;) To je, ko se zavedamo, da nam je nekdo všeč, in ko si tudi dovolimo sanjariti o tej osebi, ampak hkrati ne pozabimo nase, na svoja ostala zanimanja, cilje, prioritete. Pomaga, da se redno opominjamo, da nismo manj vredni ali manj pomembni od te osebe. 

Iz mojih lastnih izkušenj sem najbolj trpela takrat, ko sem nedosegljivo simpatijo kovala v višave, sebe pa sem vrednotila glede na njihov (ne)odziv name. To je najboljši recept za trpljenje - odsvetujem. :)

Bolj zdrav pristop je: dovoliti si vsa lepa čustva, a tudi žalostna, ko se pojavijo - pri tem pa ne izgubiti sebe. Iščemo obojestransko, recipročno naklonjenost. In tako kot si sami na drugi strani želimo osebo, ki bo samozavestna, pozitivna, odprta, prijateljska, je prav, da v odnos enako prinesemo tudi sami. Če ocenjujemo, da tega še ne zmoremo, je bolje, da najprej okrepimo sami sebe.

Pomembno je tudi, da si vzamemo dovolj časa za "tipanje", opazovanje, spoznavanje, nabiranje izkušenj. Vrata v srce naj bodo ob tem priprta (ali odprta), srca pa raje ne nosimo na dlani, dokler ne bomo povsem prepričani, da druga oseba čuti do nas enako. ;)

To je nekako največ, kar lahko naredimo, da se zavarujemo in da hkrati ostanemo zdravo ranljivi. Slednje je namreč za polno življenje obvezno. :)

Če te zanima več, te vabim k prebiranju še naslednjih člankov na to temo.

Želim ti srečno zaljubljeno 2024!

Maruša Bertoncelj, univ. dipl. socialna pedagoginja