zaljubila sem se v fanta, kateri ima slabo družbo

Pozdravljena!

V uredništvu se trudimo, da vsako vprašanje dobi odgovor, kakor hitro le lahko. Na vprašanja prostovoljno odgovarjajo naši strokovnjaki, pri čemer se kdaj tudi nehote zatakne. Prosimo za razumevanje - odgovor dobiš kmalu.

Prijazen pozdrav iz uredništva

Odgovor svetovalke:

Lucy Lu, pozdravljena.

Opisuješ precej razumljivo zaskrbljenost zaradi nove simpatije in prijateljice. Najstništvo res ne prizanaša z življenjskimi dilemami. Težko ti je, ker bi rada ravnala skladno s svojimi vrednotami, hkrati pa opažaš, da stvari morda vendarle niso tako črno-bele, kot so se zdele še včeraj ali pred nekaj leti.

Za tem, kar opažaš, zaznavam naslednja vprašanja: Kaj res pomeni biti dober ali slab? Si smem glede tega premisliti? Smem spremeniti svoja prepričanja na podlagi novih izkušenj? Se imam pravico spremeniti kot oseba?

Obsojanje vedenja drugih načeloma ni najboljša strategija za to, da ostaneš zvesta sama sebi. Če ti do nečesa ni, te to ne more ogrožati, dokler te nekdo v nekaj ne sili. Prav tako te ne more ogrožati nič, kar nekdo drug zase misli in ravna drugače. Smo pač različni. Za nekoga je dobro nekaj, kar je za drugega že lahko tveganje. Ne mislim dokazano nezdravih navad - te, jasno, škodujejo vsakomur. Ampak to še ne pomeni, da je zaradi ene (ali dveh) nezdrave navade nekdo kompletno slab človek. Dve stvari, ki si nasprotujeta, sta lahko hkrati resnični: ta fant je lahko dobra oseba in hkrati nekdo, ki (občasno) izbira nezdrava ali tvegana vedenja. Enako velja za vse ostale v njegovi družbi.

Drži, ni lahko opazovati ljubo osebo, kako si škoduje ali se spravlja v nevarnost. Ampak hkrati to še ne pomeni, da je vse, kar počne, škodljivo in nevarno, ali da nikoli ne bo prenehal tako živeti - morda je to samo obdobje. To tudi ne pomeni, da ne more biti prijatelj ali partner nekomu, ki živi manj tvegano in ima nekoliko drugačne vrednote.

Iz tega tudi sledi, da s tabo ni nič narobe, če se kljub drugačnim vrednotam sem in tja odločiš za kakšno tvegano dejanje ali za kaj, kar "ni v tvojem karakterju". Adolescenca je razvojno namenjena temu, da preizkušamo neznane terene in da se učimo iz lastnih življenjskih izkušenj. To pomeni tudi, da se učimo iz lastnih napak - naj te le ne bodo prevelike oz. če se že zgodijo, naj jih ne ponavljajmo preveč. Mladost je ena sama.

Predlagam ti, da se ne obremenjuješ preveč s tem, kaj si misli prijateljica. Zbegana je, ampak njena zbeganost ni tvoja odgovornost. Zaupaj vase še naprej in dovoli si spoznavati ljudi v drugačnih kontekstih, kot si jih vajena. Če se ob tem fantu dobro počutiš, ko sta skupaj - uživaj v tem in vzdržuj odnos. Morda se mu enkrat celo pridružiš v njegovi družbi, da se še sama prepričaš o tem, kakšni so (o čem se pogovarjajo, kaj jih zanima, zakaj ji veseli, kar jih veseli ipd.) In šele na podlagi dovolj lastno pridobljenih podatkov o njih se potem lahko odločiš, kako naprej. Vedno lahko "izstopiš".

Mislim, da je super, da si skrbna in previdna. Ampak tako kot skrajna nepremišljenost te tudi skrajna previdnost lahko oropa za marsikatero fajn ali lepo izkušnjo - in potencialno lep nov odnos, naj gre za novega partnerja ali nove prijatelje. 

Skratka - ne čakaj na maj, smo rekli včasih. ;)

Topel pozdrav

Maruša Bertoncelj, univ. dipl. socialna pedagoginja