Vprašanje:
Zakaj vedno čutim čustvo ki ga nevem opisati?
Tema: Čustva, Odnosi s prijatelji in vrstniki
-
Ma
Marela
Marela
Objavljeno: 06 avg. 2025 03:08
Predstavljajte si da so moja čusta kot vreme, ko sem srečna je sončno ko pa sem žalostna je deževno. Imam pa tude čase ko sije sonce in ni oblačka na nebu vendar vseeno dežuje. Kako dežuje če ni oblakov?nevem. Mogoče imam občutek da dežuje, vendar zakaj sije mavrica? Mavrica nastane samo med ali po dežju.
Reči hočem da imam ponavadi takšne nenavadne občutke in čustva, ki jih nevem opisati. Ta čustva so prisotna že kar nekaj časa, iskreno se nespomnim kako dolgo točno ampak mislim da okoli 3-4 leta. Nazadnje sem občutila to čustvo pred 2 tednoma ko sem gledala film 13 reasons why? Je film o najstnikih in njihovimi mentalnimi težavami in mi je biu zelo všeč.
Ker sem mislila, da ni nič narobe in si samo predstavljam sem šla googlat in sem izvedela kar nekaj "bolezni" ki so mi zvenele podobno kot to kar čutim jaz. Ena izmed njih je ciklotimija vendar rabim strokovnjaka ki mi lahko to potrdi.
Govorila sem tudi s prijateljimi vendar kljub temu da hočejo pomagati mi nevejo in nemorejo. V prostem času igram nogomet, klavir, kitaro, ukulele in zato med se dnevom počutim dokaj dobro vendar večer ko sem sama in nimam nikogar imam vedno nek čuden občutek ki ga nemorem pojasniti.
Z družino pa nočem govoriti o tem ker si nismo tako blizu in me je strah. In tudi strah me je vprašat če bi lahko šla k terapevtu, zato sem se odločila da bom pisala tukaj.
-
Uredništvo
Sara Špiljak
Objavljeno: 12 avg. 2025 18:08
Odgovor svetovalke:
Pozdravljena, Marela!
Najprej naj se ti zahvalim, da si se obrnila na našo Svetovalnico in da si z mano delila svoja razmišljanja in občutja. Vem, da je včasih težko z besedami opisati, kaj se dogaja v nas, sploh, kadar so ti občutki nenavadni ali pa jih je težko razložiti, vendar pa je opis tvojega doživljanja skozi vremenske prispodobe zelo slikovit in z njim si mi približala, kako raznoliko in zapleteno lahko doživljaš svoja čustva.
Razumem, da se občutja, ki jih ne razumeš in ne znaš opisati dobro, pri tebi pojavljajo že dlje časa in da zaradi tega pogosto doživljaš stisko, hkrati pa ti je o tem neprijetno govoriti s tvojimi starši. V prvi vrsti naj te pomirim, da tvoja doživljanja še ne pomenijo nujno povezave s katero od bolezni, o katerih si brala na spletu. Opisi bolezni na spletu so pogosto pretirano posplošeni, brez osebnega pogovora s strokovnjakom tako ne moremo postavljati nobenih diagnoz. Pomembno je tudi, da se zavedaš, da si v obdobju odraščanja, v katerem se oblikuje tvoja osebnost, tvoje čustvovanje pa postaja vse bolj kompleksno, zato je povsem razumljivo, če ti je trenutno še vse novo in če nekaterih čustev, ki jih v preteklosti nisi doživljala, zdaj ne znaš poimenovati ali točno opisati.
Morda bi lahko najprej poskusila s tem, da bi o svojih občutkih, in z njimi povezanimi mislih, še naprej pisala, kot si jih tukaj opisala meni. Ker praviš, da te zanima tudi veliko ostalih aktivnosti,lahko morda razmisliš, ali lahko svoja čustva izražiš še na kakšen usvarjalen način - na primer skozi glasbo. To ti lahko pomaga razumeti, kaj se v tebi dogaja, in ti bo v pomoč tudi, če se odločiš za pogovor s strokovnjakom.
Praviš, da si obiska strokovnjaka želiš, vendar pa te je strah vprašati starše za dovoljenje. Ker je videti, da ti tvoja čustva povzročajo stisko, bi bilo vseeno dobro, da bi se o tem pogovorila z odraslo osebo, ki ji zaupaš - morda s kakšnim drugim sorodnikom ali kom od učiteljev? Svetovala bi ti tudi, da se s svojo stisko obrneš na svetovalno delavko na svoji šoli, saj lahko to obiščeš brez vednosti staršev. Skupaj se lahko pogovorita o tem, kako naprej, lahko pa te tudi podpre pri tem, da se sčasoma o svoji težavi odpreš tudi staršem.
V raziskovanju svojega čustvovanja ne rabiš biti sama, obstajajo ljudje, ki ti lahko pomagajo razumeti, kaj se dogaja in najti načine, da se boš počutila bolj varno v svojih občutjih.
Želim ti vse dobro na tvoji poti,
Sara Špiljak, dipl. psihologinja (un)
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Ma
Marela
Marela
Objavljeno: 15 sep. 2025 21:14
Pozdravljeni,
havala za vaš odgovor, res mi veliko pomeni in se opravičujem za pozen odgovor.
Od nazadnje ko sem pisala se mi je ta občutek pojavil samo se enkart kar je dokaj hitro v primerjavi z zadnjimi 3-4 leti. Pojavil se mi je danes. Umrla je babica moje sošolke in je bila zelo žalostna. Iz nekega razloga sem se sama začela čutiti spet tisti občutek ceprav babice nisem ravno poznala(bila mi je sovascanka) in sem ugotovila da se mi občutek večinoma pojavi ko gledam oz. vidim nekoga zelo žalostnega. Npr. avgusta med gledanjem serije o mentalnem zdravlju(13 reansons why) in danes med gledanjem žalostne sošolke.
Res nebi rada sla k socialni delavki v šoli ker se mi zdi da ji ne zaupan dobolj, pravtako tudi z družino. Sem pa govorila o tem z 2 prijateljema ampak kot sem rekla nevesta kaj naj naredita.
Nazadnje sem pozabila povedat da to čustvo čutim in v prsih kot neko bolečino in praznino. In opazila sem da preden začnem biti žalostna razmišljam predvsem kaj je sploh smisel življenja. Npr. zakaj se morem šolati še naslednjih 8 let, zakaj moram delati predenj lahko počivam,... Vendar nikoli nisem imela občutka po poškodovati samo sebe(rezanje,...)
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Uredništvo
Sara Špiljak
Objavljeno: 24 sep. 2025 10:33
Odgovor svetovalke:
Pozdravljena, Marela,
hvala, ker si mi ponovno zaupala in ker si tako natančno opisala, kaj se ti dogaja. Cenim, da si vzela čas za pojasnilo — to mi zelo pomaga, da tvojo stisko bolje razumem.
Opisuješ občutek, ki ga doživljaš kot bolečino in praznino v prsih in da navadno sledi razmišljanju o smislu življenja. Vidim, da zelo dobro opaziš, kdaj se ti pojavijo ti občutki in kako so povezani s tem, ko vidiš žalost pri drugih. To je pomembna ugotovitev – kaže, da si empatična in da intenzivno zaznavaš čustva okoli sebe.
Ni lahko nositi takšnih občutkov, še posebej, če jih ne moreš deliti z odraslo osebo, ki bi ti bila blizu. Dobro je, da si že zaupala prijateljem – tudi če ne vedo, kako ti pomagati, pomeni veliko, da ti stojijo ob strani. Čeprav zdaj praviš, da ne želiš iti k šolski socialni delavki ali družini, bi bilo dobro, da vsaj eni odrasli osebi, ki ji zaupaš, poveš, kaj doživljaš – lahko je to trener, učitelj, kakšen sorodnik … Tako ne boš sama v tem. Če želiš, lahko tukaj skupaj poiščeva način, kako bi jim to povedala, da bi ti bilo lažje.
Morda lahko preizkusiš tudi preprosto tehniko pisanja, ki ti bo pomagala bolje razumeti to čustvo, ki ga doživljaš. Ko pride občutek, ga poskusi zapisati po treh točkah: kaj čutim (čustvo), kaj delam ali bi rada naredila (vedenje) in kaj mi takrat gre po glavi (misel). To ti lahko pomaga, da boš to doživljanje bolj jasno razumela.
Praviš, da nimaš misli po tem, da bi si škodovala. To je zelo dobro slišati. Če pa bi se kdaj zgodilo, da bi imela take misli ali bi te občutki preveč obremenili, je prav, da takoj poiščeš pomoč – lahko pokličeš na TOM telefon 116 111, kjer so ljudje, ki te razumejo in ti želijo pomagati.
Vedno se lahko spet obrneš tudi name, z veseljem ti bom stala ob strani in skušala skupaj s tabo najti ustrezno rešitev.
Želim ti vse dobro,
Sara Špiljak, dipl. psihologinja (un)
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.