Zakaj sem brez prijateljev?

Torej, že od osnovne šole sem brez prijateljev. S tistimi sem tekom srednje šole počasi izgubil stike, ker so se povezali z novimi ljudmi. Meni to celo srednjo šolo ni uspelo (na začetku sem prišel ravno v Covid zaprtje + srednješolski program, ki sem si ga izbral se ni izkazal za področje, ki bi me resnično zanimalo) ampak sem si mislil "bom že na faksu, ko bom med ljudmi, ki jih zanimajo podobne stvari."
No, zdaj je prvi letnik faksa mimo in jaz še vedno nisem spoznal nikogar, s katerim bi se resnično razumel. Saj sem v čisto prijateljskih/spoštljivih odnosih s sošolci, a si z nikomer nisem dovolj blizu, da bi šel z njimi ven. Ostali so se ali poznali od prej ali se dokaj hitro povezali že v prvih mesecih. Meni ni uspelo in se počutim nekoliko samotno.
Če pa se po nekem slučaju znajdem v socialni situaciji, sem nekje na robu, ker se ne znam kar priključit neki skupini ljudi, ki se že pogovarja.
Ali obstajajo kakšne tehnike za izboljšanje možnosti vzpostavitve odnosov? Kaj se svetuje npr. tistim, ki so blago avtistični (ampak funkcionirajo v družbi), oz. so na kakšnem drugem podobnem spektru? Morda bi mi pomagalo kaj takega?

Hvala za odgovor.
Glede povezovanja z nekdanjo skupino prijateljev - sem že poskusil, smo se tudi kdaj videli a je bilo očitno, da smo se skupaj spravili bolj "na silo". Poleg tega je pobuda vedno prišla z moje strani, kar s časom postane neprijetno.
O načinu komunikacije nisem nikoli kaj dosti razmišljal, drži pa, da sem bolj zadržan.
Bom poskusil kaj tudi v tej smeri. Hvala.