Zakaj se ne znam pogovarjati?

Pozdravljeni,

Velikokrat se mi zgodi ko dobim neko kritiko, neko mnenje o meni, stvari ki sem jo naredila, nekaj kar moti drugega da pocnem in ko mi to izrazijo se pocutim zelo uzaljeno in vedno vzamem taksne stvari kot napad in slabe ter se zacnem braniti ali pa jokati in potem cisto freezam in mi mozgani nehajo delati nemorem razmislati, nemorem govoriti neglede kok se trudim in ne razumem zakaj pride do tega da imam prazno glavo ravno takrat ko je najbolj nujno da govorim in se pogovarjam z drugo osebo in je prislo do tega da mi fant me verjame ko mu povem kaj se dogaja v mojo glavi in hoce razlago ampak se sama si neznam razlozit tega in nevem zakaj je tako, ker tudi ko se neham jokati je stanje v glavi se kaksno uro isto in se splooh ne moram pogovarjati, kdaj pa mi misli divjajo in razmislam kako sem slaba, kako nic ne naredim vredu, kako sem glupa ce se prepiram s fantom nemorem razmisljati o trenutnem problemu ampak samo kako me bo pustil vsak cas in mozgani samo to procesriajo kaj bom ce greva res narazn in pol spet naslednic mam cisto prazno glavo in zelela bi neko razlago zakaj pride do tega, kako naj si pomagam in kako bi prisla do tocke ko nekdo izrazi neko stisko, nekaj kar jaz narobe pocnem in si bom rekla okej pa res to delas narobe in probala najti resitev ne da se zjokam ali pa zacnem branit ker potem to se poslabsa vse.. ze odkar pomnim imam tudi probleme s komunikacijo, velikokrat ne zaznam custev drugih in niti svojih custev neznam najbolj razumet in razlozit ker nikol v zivljenju se v nobeni zvezi ni bilo nikoli nobene komunikacije, doma ni bilo komunikacije, vedno sem v sebi tiscala kar sem cutila ker starsi se niso nikoli pogovarjali z mano kadar sem kaj cutila in zdaj sploh nevem vec kaj cutim tocno.. Vse je taksna zmesnjava in res nevem zakaj se mi to dogaja in res bi rada popravila to in bila zmozna bolj resnih pogovorov kjer so vkljucena custva sam tako nemorem, pocutim se kot da ne spadam na ta svet..