zakaj se mi to dogaja?

Dober dan!

Imam dve res grozni težavi in res si želim pomoči.

Prva težava je, da imam že od skoraj, da vedno težave z tem, ko grem od doma za nekaj dni npr. šolski izlet. Vedno že nekaj tednov prej, včasih celo mesecev razmišljam neprestano o tem kako bo, ali bo vse ok... ko grem z starši na morje ali akor koli potovanje nimam težav, ni mi težko, ali pa ko grem k prijateljici za nekaj dni tudi vse normalno, ko pa gremo z šolo pa se začne stiska. Ko sem še bila manjša nisem imela nekih težav z tem, ker imam tisti občutek, da še nisem dojemala tako tega, da grem od doma, pa da ne bom vidla staršev, ves čas se bo nekaj dogajalo... mogoče se je vse skupaj izrazit začelo v 6. razredu. Nisem hotela hoditi v šole v naravi, neke izlete kjer om več dni. Vedno sem bila nervozna, par noči prej ne morem spati, imam drisko... grozno je. In si samo želim, da bi hitro minilo. Isto se mi dogaja zdaj. Z šolo gremona morje v sredo za nekaj dni in jaz spet že 2 tedna se ponoči zbujam od skrbi, sem razdražljiva, skrbi me ves čas kako bo potekalo, kaj, če ne bo vse ok, ali bo hitro minilo, s kom bom sedela na avtobusu... Grozno je! Zakaj se mi to dogaja?? Ves čas se probam miriti z tem, da je življenje kratko in da imam samo eno življenje ampak ne ublaži moje stiske. 

Imam še eno težavo končala sem 1. letnik srednje šole. Spoznala sem 2 res fajni sošolki, ves čas smo se družile, bile skupaj itd. ampak se je naenkrat vse preobrnilo na glavo. Nista opravile popravnih izpitov, ker jima pač ta predmet ni ležal in sta padle letnik. Meni se je podrl svet. Ostala sem brez 2 najboljših prijateljic in celo noč sem prejokala, ker sem ju izgubila. Ne vem kaj sploh še naj, izgubila sem voljo do vsega, najraje bi se izpisala. Grozno mi je, ker najboljši ljudje kar odidejo iz mojega življenja  res sta bili najboljši. Tako mi je težko, da najraje več ne bi hodila sploh v šolo.

Hvala vam za pomoč. Upam, da vas nisem preveč zasipala z vprašanji.