Zakaj me preprosto ne sprejmejo takšno kot sem?

To pišem, ker preprosto ne razumem...Zavedam se, da sem drugačna, ampak če bi bili vsi isti bi bilo bedno. V svojem razredu imam eno prijateljico s katero sva imela težave saj se ni zavedala, da me tepe. Ni se zavedala kako močno udari, dokler so to ni začelo kazat na mojem telesu...zato nimama več tako dobrega odnosa, a sva se pogovorili in je bolje a ni tako kot je bilo. In ko je ni sem v razredu vedno sama in vedno imam "srečo", da delamo v skupinah in parih in vedno sem izbrana zadnja. Moji starši in vsi, ki so mi blizu mi pravijo naj se oblačim tako, da mi bo udobno ampak moje sošolke tega ne sprejmejo. Posmehujejo se mi in me zajebavajo zato, ker ne nosim oprijetih oblačil ampak nosim trenirke. Ni jim ušeč, da se ne ličim. Imam tudi malo več kilogramov in neglede na to koliko se trudim, da bi to spremenila oz. da bi se spremenila... ostajam ista. Veliko ljudi pričakuje veliko od mene ampak učasih preprosto ne zmorem. Moja največja slabost pa je, da imam izbruhe jeze tudi če je samo malenkost...In mami mi je povedala, da učasih udarim mlajši sestri. Od začetka sem se zagovarjala in govorila, da to naredim v igri in v hecu. Po tem pogovoru z starši sem se začela opazovati, da to res delam. Zdaj je pa še huje, ko dobim napad jeze sem takrat tiho ampak ko pridem na samo se ne zadržujem več in boksam v steno in se učasih hudo poškodujem. Moja mami je začela to opažat, da domov pridem velikokrat z modricami in krvimi rokami in me je tako v hecu vprašala če si to sama delam. In takrat sm zmrznala...nočem, da to kdo od bljižnih izve ampak si ne morem pomagat, ko dobim izbruh jeze nič ne čutim in ničesar ne slišim...ne zavedam se kje sem in kaj delam. Ampak ko to popusti se zavem vsega tudi bolečine...zaradi tega sem že večkrat pristala v bolnici in mamici nočem več lagat in si izmišljevat izgovorov kako sm si to naredila a me je strah povedat ker ne vem kako se bo odzvala. Imam pa še eno slabost, strah me je komonicirati z ljudmi, ki jih ne poznam, bojim se biti v središču pozornosti, ker vedno pomislim kaj si mislijo?Kaj če rečem kaj narobe?... In to vpliva na veiko stvari:(