Zakaj me noben ne mara

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

Če sem te prav razumela, te obremenjuje, da si v šoli nepriljubljena. Praviš, da te noben ne mara in vsi pravijo, da si nesramna in čudna. Zelo se trudiš, da bi ugodila okolici. Spremenila si stil in poskušaš biti bolj prijazna, vendar praviš, da to ne pomaga. Počutiš se nemočno in ne veš, kaj narediti, da bi te sošolci imeli raje.

Razumljivo je, da se počutiš v stiski, ko enostavno ne veš, kaj bi lahko naredila, da bi stvari bile boljše. Sliši se zelo zrelo od tebe, da poskušaš najti način, kako bi tudi sama izboljšala situacijo.

Omenila si, da se v primeru konflikta pogosto odzoveš nesramno. Super je, da se zavedaš, da imaš na področju reševanja nesporazumov težave in da si na njih pripravljena delati. Če želiš spremeniti svoje vedenje je to največji in najpomembnejši korak do uspeha.

Običajno se na konfliktno situacijo odzovemo z jezo. Kot veš tudi sama, jezo v določeni meri občutimo vsi. Pri enih jeza naraste hitreje in je močnejša, pri drugih pa naraste počasneje in ni tako izrazita. Čeprav se ti jeza morda zdi popolnoma nepotrebno ali celo škodljivo čustvo, pa igra v našem življenju pomembno vlogo, saj se sproži, ko je pred nami ovira, ki nam onemogoča zadovoljevanje naših potreb in želja. Za nas je še kako pomembna, saj poskrbi, da se postavimo zase.

Jeza obsega več med seboj povezanih vidikov: miselnega, telesnega in vedenjskega. Miselni vidik jeze vključuje oceno dogodka (t. j. kako si nastalo situacijo razlagamo sami), pričakovanja o sebi in ljudeh, ki so v situacijo vključeni ter naše pretekle izkušnje s podobnimi situacijami. Občutki jeze nastanejo zaradi naših misli, ne okoliščin, v katerih se trenutno nahajamo. Ali bomo ob nekem dogodku občutili jezo ali žalost je odvisno od tega, kako si sami razlagamo dogodek, na razlago pa pogosto vplivajo naša pričakovanja in izkušnje. Največ za obvladovanje jeze lahko naredimo že preden se ta pojavi. Najprej je dobro razmisliti, kakšne situacije v tebi povzročajo občutke jeze in zakaj se ti občutki pojavljajo. To je lahko zelo težavno, ker so vzroki nastanka občutkov jeze pogosto zapleteni. Ti vzroki vplivajo na to kako razmišljaš, preden se jeza pojavi, med samim doživljanjem občutkov jeze ter tudi po njej. Ko prepoznaš dogodke, ki te pogosto spravljajo v jezo, jih lahko predvidiš in se nanje pripraviš. Lahko npr. predhodno razmisliš o tem, kako boš ravnala, kaj boš rekla itd.

Vedenjski vidik, ki si ga izpostavila tudi sama se nanaša na to, kako jezo izrazimo navzven. Morda si že kdaj slišala izraz »boj in beg«, ki ga pogosto uporabljamo, ko opisujemo odziv živali na ogrožajočo situacijo. No, tudi ljudje se, ko smo jezni, vedemo podobno – včasih se iz konflikta umaknemo, včasih pa se aktiviramo in ga poskušamo razrešiti, bodisi z agresivnostjo bodisi z asertivnostjo. Agresiven odziv je, kot sama veš, neustrezen, saj lahko uniči odnos, ki ga imamo z osebo, s katero smo v nesporazumu. Med agresivne odzive spadajo fizično nasilje, izsiljevanje, obsojanje in polaganje krivde na druge. Ker omenjaš nesporazume s svojimi sošolci, s katerimi si v razredu in jih videvaš vsak dan, je toliko pomembnejše, da se naučiš razreševati konflikte na asertiven način.

Asertivnost je spretnost posameznika, da se postavi zase na način, ki spoštuje in upošteva druge ljudi.  Preprosta metoda, ki jo lahko uporabiš pri asertivnem izražanju jeze je, da uporabiš metodo jaz stavka. S pomočjo jaz stavkov izrazimo nestrinjanje s posameznikovim ravnanjem, tako da izhajamo iz lastnih potreb in občutij, ki jih ob tem dejanju doživljamo. Namen uporabe jaz stavkov je, da se z njimi izogneš obsojanju druge osebe, saj lahko to vodi v stopnjevanje konflikta. Uporabiš jih lahko tako, da opredeliš vedenje, ki te moti, čustva, ki jih ob tem vedenju doživljaš in posledice, ki jih to vedenje prinaša. Stavek: »Nikoli me ne poslušaš!« bi tako lahko preoblikovali v jaz stavek: »Počutim se jezno, ker se mi zdi, da me ne poslušaš, kar mi daje misliti, da me ne maraš.«

Omenila si, da se res trudiš situacijo spremeniti, vendar nikakor ne najdeš primerne rešitve. Popolnoma vredu je obrniti se po pomoč na nekoga odraslega. Če imaš možnost, bi se bilo dobro pogovoriti z vašo šolsko svetovalno delavko. Zaupaj ji, kaj se dogaja v razredu, na kakšne načine te drugi ne sprejemajo. Lahko se pogovorita z razredničarko in se skupaj dogovorite, kaj bi lahko storile (oz. kaj bi se lahko spremenilo na ravni razreda), da bi se odnosi s sošolci izboljšali.  

Želim ti, da bi se v razredu kmalu počutila bolje.

Lepo bodi,

Ana Lampret, mag. psihologije