Zakaj? Kje je smisel? Kje naj ga najdem?

Ne vem, kaj naj s svojim življenjem, vsi imajo svoja mnenja, ki si nasprotujejo, nič mi več ne prinaša veselja ali sreče, vse se zdi pusto. Razmišljam o stvareh, ki bi me izboljšale – opustitev slabe navade, telesna pripravljenost, iskanje dekleta, študij in pridobivanje znanja, ustanovitev podjetja, razvoj ideje, postati najboljša različica samega sebe ... A resnica je, da mi nič od tega ne daje tiste iskre, ki bi me gnala naprej. Morda pa je prav v tem težava: ni ničesar, proti čemur bi se bilo treba boriti ali kar bi bilo treba premagati; vse teče gladko, zato se vsaka sprememba ali izboljšava zdi brezupna in prazna – saj ne bi ničesar zares rešila, pa tudi nujna ni. Počutim se ujetega in samega na majhnem planetu z več kot osmimi milijardami ljudi. Zakaj bi sploh karkoli spreminjal ali poskušal, če na koncu to ne bo ničesar spremenilo in bomo vsi umrli? Morda so krivi telefoni, umetna inteligenca, udobje ali karkoli drugega, o čemer govorijo starejši ali nad čimer se pritožuje mlajša generacija ... Ne čutim ničesar; zdi se, kot da zgolj obstajam, ne pa da živim. Nimam niti želje po življenju; kot da mi ni bilo namenjeno postati kaj več, kot da sem tu le zato, da sem in preživim, ne pa da zares ŽIVIM. Kakšen smisel ima sploh vse skupaj, k čemu naj strmim, kje naj najdem sebe in svoj razlog in odgovor na... Zakaj?