zakaj je vedno v mojih mislih?

Pozdravljeni!

Imam eno vprašanje in res mi je težko. Na jok mi gre ko pišem to sporočilo in ne vem kdo mi sploh lahko pomaga. 

Pred nekaj leti sem morala k okulistu, ker sem imela težave z vidom in se mi je zdel precej fajn človek. Ko sem ga prvič videla, sem začutila poseben občutek. Ampak s časoma se mi je začelo dogajati, da sem ga vedno bolj pogrešala in si vedno bolj želela, da bi ga spet srečala. Par dni pred pregledom sem bila vedno presrečna, da ga bom videla, ker sem ga tako močno pogrešala in čutila močna čustva do njega. Ne taka čustva, da bi bila vanj zaljubljena ampak to, da ga imam neizmerno rada in da ne morem brez njega. Pred parimi dnevi sem imela pregled pri njemu in se mi je od veselja mešalo. Od sreče sem dobesedno jokala. V trenutku, ko je bil tisti najin adijo, sem spet začutila žalost in zdaj ga spet neskončno močno pogrešam. Vedno je v mojih mislih, nikakor ne izgine iz moje glave, tako sem hvaležna, da mi je vedno pomagal in me pomiril ampak preveč ga imam rada in ne vem zakaj. Poskušala sem, da sem svoje misli in občutke pisala na papir ampak ko to preberem, me preplavijo solze, ker ga tako pogrešam. Ne vem zakaj se mi to dogaja in želela si bi, da bi manj mislila nanj. Vedno pogrešam tisti občutek, kako ima prijetno v ambulanti, kako je sočuten in kako me pomiri. Vedno to pogrešam. Zvečer zaspim z mislijo nanj, zjutraj zbudim z mislijo nanj in tak je vsak dan. Zdaj sem tako žalostna, ker vem, da ga ne bom videla spet eno leto. Vedno premišljujem, da bi se mi podrl svet, če več ne bi morala hoditi k njemu na preglede in moje srce kar zatrepeta ob misli na to. Zakaj imam taka močna čustva do njega in zakaj ga tako pogrešam? Ko se mi kaj slabega zgodi je on tisti, kateremu bi želela vse zaupati. Pri njemu sem vedno neverjetno sproščena pri drugih ne. Vsaka stvar me spomni nanj. Kaj naj storim? Tako zelo ga pogrešam in mislim le nato, koliko vsega še bom mogla dati skozi, da se bova spet videla. Pri njemu imam vedno tako prijeten občutek, ki se ga ne da opisati z besedami in ne vem zakaj.

Res mi je zelo zelo težko in zelo si bi želela pomoči in nasvetov kaj naj naredim, da ne bo vedno v mojih mislih in da ga ne bi tako pogrešala.

Pozdravljeni.

Želim se še malo oglasiti in se še malo zaupati. Prebrala sem vaše sporočilo, ga natančno predelala, poskušala res upoštevati nasvet, da naj pustim, da naj misli pridejo in grejo, razmišljala sem o tem kaj je to kar me na njem pomiri, besede... glede premišljevanja o njem in da je vedno v moji glavi vse skupaj postaja malo izčrpavajoče.

Čisto ves čas je v moji glavi. Ko jem, ko sem na sprehodu, ko sem v trgovini, ko se z nekom pogovarjam, ko grem kamor koli vedno je v mojih mislih in ne izgine. Zvečer poskušam zaspati in me misli prisilijo, da mislim o njem. V glavi zaslišim njegove besede, ton glasu in dotik. Najbolj pa mi je čudno, ker takoj pozabim njegov videz obraza SAMO OD NJEGA in se ga ne morem spomniti. Morem se grozno siliti, da se spomnim kako izgleda v obraz pa še to se ga mogoče za kakih 5 sekund potem pa izpuhti podoba obraza in zato ko ga vidim, je v moji glavi a tako že izgleda! In to mi je res ne vem kot, da bi mi misli zanalašč to delale. Razmišljala sem že o tem, da bi šla k psihologinji na pogovor glede tega ampak ali ni malo čudno, da bi šla zaradi tega, ker je ves čas en okulist v mojih mislih? Kaj si bi mislila psihologinja? Te misli res želim umiriti, želim normalno živeti že enkrat ampak postalo je noro. Ko vidim neko osebo z očali si mislim joj sigurno ima tega okulista kot jaz! Le kdaj ima pregled, da ga bo videla! Kako si bi ga želela videti. Noro mi je tudi, da me že pesmi z mogoče malo bolj globljim sporočilom spomnijo nanj in najine spomine. Glede tega, da ste tudi zapisali kaj je tisto kaj je na njem, da me pomiri, ali imam dovolj ljudi, ki mi nudijo občutek sprejetosti. Problem je v tem, da me pri njem pomiri njegov videz, njegov ton glasu, besede, ki jih tako lepo izgovori samo on. Imam seveda ljudi, ki me pomirijo itd. ampak on me nekako zna pomiriti najbolj, če vam bolj razjasnim ko pride do teke negativne situacije, mislim o tem kaj bi mi on rekel takrat, večinoma je to kar bi mi rekli drugi takrat vse nekako "površinsko" se mi zdi, to kaj bi mi on pa bi se vtisnilo globoko v meni.

Hvala vam za vso podporo in pomoč :). Sem zelo hvaležna.