Zakaj????

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

najprej hvala, da si se obrnila na svetovalnico in si tako iskreno delila svoje doživljanje.

Pišeš, da imaš občutek, da te oče ne mara. To pa zato, ker se zadnje čase obnaša, kot da nisi nič vredna, te nič ne pohvali in je pozoren samo na nepomembne stvari (npr. pospravljanje). Verjamem, da te takšno vedenje zelo boli in ti vzbuja žalost, razočaranje in morda tudi malo jeze. Sploh zato, ker si želiš le tisto najbolj osnovno ampak tudi najbolj pomembno – ljubezen, pripadnost, zaupanje.

Povsem razumljivo je, da te ob vsem tem preplavijo močna čustva in prav nič ni narobe, če jočeš. Tudi če se ti to zgodi v situaciji, ko si z očetom. To pravzaprav pomeni samo to, da je situacija zate resnično pomembna in te hkrati močno bremeni in žalosti. Zato bi bilo dobro, da najdeš nekoga (npr. prijateljico, mamo …), s katerim bi se lahko povsem iskreno in brez zadržkov pogovorila o svojem doživljanju. Nekoga, ki te bo poslušal in skušal razumeti.

Ker pišeš, da te oče ne posluša, ko mu skušaš pojasniti kako se ob vsem tem počutiš in kaj si želiš, razmisli ali obstaja kakšna oseba, ki bi lahko bila v tem primeru posrednik. Torej oseba, ki bi jo oče poslušal, ti pa bi se lahko tej osebi zaupala in jo prosila, če bi se lahko pogovorila z očetom ali pa vsaj sodelovala pri pogovoru in te spodbujala. Pomembno je, da na nek konstruktiven način očetu sporočiš, kaj v tebi povzroča njegovo vedenje.

Pri tem pa ne pozabi nase – najdi si nekoga, ki te bo pripravljen v teh trenutkih poslušati. Če kdaj ne boš pripravljena česa deliti z drugimi pa lahko razmisliš tudi o drugih načinih. Eden izmed teh je pisanje dnevnika. Tako lahko na list papirja zliješ vsa svoja čustva, misli, doživljanja. Brez olepšav in pomislekov, kaj bodo drugi rekli na to.

Želim ti vse dobro in te lepo pozdravljam,

Urška Pisar, mag. psihologije