Zablokiranost

Pozdravljeni!

Trenutno imam že leta težave. Moja glava je popolnoma zablokirana, moja čustva tudi, nič se ne zdi resnično, ne morem biti prisotna v sedanjosti, ali se spomniti stvari razen slabih spominov, ki mi po glavi večino dneva krožijo v katastrofični obliki. In ostalih spominov se večino časa spomnim le ko jih vidim na fotografiji ali pa mi jih kdo omeni. Vsi spomini pa se mi zdijo ravni ali pa jih vidim kot katastrofo. Verjamem pa tudi, da doživljam disociacijo.

Težave z zablokiranostjo in psiho imam že od malega. Že od vrtca dalje nisem govorila s svojimi vrstniki, počutila sem se ignorirano in blokirano, in sem vse do lanskega leta sem verjala, da moram biti popolnoma ubogljiva in ne izraziti svoje želje in potrebe, zato nikoli nikomur nisem zaupala svoje težave.

Od začetka korone sem po redko hodila v šolo in doživeljala aneksioznost in depresijo. Od takrat sem večino časa doma, morala sem pustiti dve srednji šoli in že nekaj let nisem bila v stiku s svojimi vrstniki (ko jih vidim pa postanem panična, še bolj meglena in se mi “ugasnejo” možgani). Do nadavnega sem verjela, da sem le lena in preobčutljiva, ker me tako opisuje moja družina.

Že pol leta pa se poskušam prenehati napadati, globoko dihati, poskušati ostati mirna, imeti pozitiven odnos do sebe, hoditi na sprehode, sproščati mišice in se izobraževati o tem. Sicer tu in tam postanem mirnejša, občutim svoje telo, pozitivnost in se česa spomnim, a že naslednji dan zapadem v živčnost, jok, strah in negativne misli, moji možgani se mi še bolj zablokirajo, spomini pa se spet skrijejo.

Vsak dan me je strah, da se uničujem in nikoli ne bom funkcionalna, strokovna pomoč pa mi nič ne pomaga. Zakaj se to dogaja? Kaj naj storim?