Wila

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena Zalika,

hvala, da si tako odkrito napisala, kaj se ti dogaja. Iz tvojega zapisa razumem, da masturbiranje doživljaš kot način sprostitve in razbremenitve, včasih takrat, ko ti je težko, včasih pa tudi takrat, ko se ne počutiš posebej slabo, ampak ti pač 'zapaše'. Zdi se, da ti orgazem pomaga, da se umiriš in vsaj za trenutek odmakneš od vsega. Hkrati pa te skrbi, ker opažaš, da pri tem vedno potrebuješ pornografijo in imaš občutek, da te je ta v zadnjih mesecih spremenila na način, ki ti ni všeč.

Najprej bi rada, da veš, da so telesni užitek, radovednost in želja po sprostitvi nekaj povsem naravnega, še posebej v obdobju odraščanja. Prav tako je razumljivo, da posežeš po nečem, kar ti pomaga, tudi kadar ti ni posebej hudo, ampak preprosto iščeš dober občutek. Zelo pomembno pa je, da si opazila, da ti določen del tega (pornografija) ne ustreza več in da si želiš spremembe. To kaže, kako dobro se zavedaš sama sebe, in zrelost, saj si pripravljena za to nekaj narediti. Iz tvojega zapisa imam občutek, da te najbolj skrbi dvoje: da brez pornografije ne boš več mogla doživeti orgazma ter da ima pornografija vedno večjo vlogo, kot bi si sama želela.

Morda bi bilo dobro, da se najprej malo ustaviš pri tem, kaj ti pornografija trenutno daje. Se ti zdi, da gre bolj za telesno vzburjenje ali tudi za nek pobeg, rutino, avtomatizem? Kako se počutiš po tem, samo sproščeno ali tudi prazno, slabo, razdraženo? Takšna vprašanja ti lahko pomagajo razumeti, ali gre bolj za navado, za sprostitev telesa ali za način uravnavanja čustev.

Ker si napisala v komentarju, da masturbiraš tudi takrat, ko nimaš težav, se mi zdi pomembno dodati še to, da včasih telo in možgani povežejo določen občutek (npr. dolgčas, željo po ugodju, večerno umirjanje) z eno samo potjo do sprostitve. To še ne pomeni, da delaš kaj narobe, pomeni le, da se je ustvarila navada.

Če želiš postopoma zmanjšati gledanje pornografije, je pogosto bolj učinkovito, da se ne siliš v “nikoli več”, ampak da greš korak za korakom. Lahko poskusiš najprej opaziti, kdaj te najbolj vleče k pornografiji (čas dneva, dolgčas, osamljenost, večer); lahko poskusiš postopoma kdaj masturbirati brez videov, samo z zaprtimi očmi, domišljijo ali osredotočanjem na telo (tudi če sprva ne pride do orgazma, je to povsem normalno); včasih si namesto tega lahko izbereš drugo obliko sprostitve in vidiš, kaj se zgodi z željo.

Kar se tiče drugih načinov sprostitve (ki bi ti lahko pomagali tudi takrat, ko nimaš posebnih stisk), lahko razmisliš, kaj te bi še lahko sprostilo. Tukaj je le nekaj mojih predlogov: telesne oblike sprostitve, kot so topel tuš, raztezanje, počasno dihanje; dejavnosti npr. hoja, ples, šport; umirjene stvari, kot so glasba, pisanje, risanje, gledanje nečesa lahkotnega; ali pa preprosto nekaj, kar ti daje občutek ugodja brez ekrana. To ne pomeni, da mora katera od teh stvari zamenjati masturbiranje, ampak da imaš več možnosti, med katerimi lahko izbiraš. Več kot imaš različnih poti do sprostitve, manj je ena sama stvar pod pritiskom, da “mora” biti za vse.

Zelo pomembno se mi zdi tudi, da s tem ne ostaneš sama. Če imaš možnost, razmisli, ali bi se o tem lahko pogovorila s kom – npr. mamo, prijateljico, katero drugo odraslo osebo, ki ji zaupaš (npr. s šolsko svetovalno delavko, psihologinjo). Zavedam se, da je lahko o takih temah težko in neprijetno govoriti, a pogovor pogosto prinese olajšanje in občutek, da nisi sama s svojimi vprašanji. V varnem in razumevajočem pogovoru lahko skupaj s to osebo poiščeta načine, ki bodo zate bolj v redu in ti bodo pomagali, da se boš v tem počutila bolj mirno.

Za konec bi te rada povabila k razmisleku, ki ti bo pomagal narediti načrt za naprej. Kaj bi si ti želela, da bi se pri tem spremenilo čez nekaj mesecev? Kako bi vedela, da imaš več nadzora in več izbire, ne glede na to, ali masturbiraš ali ne?

Če boš želela, se lahko še oglasiš in mi napišeš, kako se ob vsem tem počutiš. Že to, da si se ustavila, opazila težavo in jo ubesedila, je pomemben prvi korak.

Želim ti lep začetek tedna.

Ida Vraničar, dipl. psihologinja (UN)