vzorništvo postane obsesija

Pozdravljeni!

Že nekaj časa se soočam s to težavo in zdaj sem se končno odločila, da vam tudi pišem. Skratka, sama imam zelo nizko samozavest in slabo mnenje o sebi, zato si vedno nekje najdem nekega 'idola'. To so pravzaprav ljudje iz mojega življenja (do zdaj vsi iz šole), bom podrobneje razložila: recimo nekdo se mi zdi zelo kul, privlačen itd. in si želim posnemati njegov/njen stil, osebnost. Na začetku je še v redu - všeč mi je, da je ta oseba tako samozavestna, jo občudujem, potem pa se vedno razvije v neko obsesijo. V bistvu to osebo začnem iskati povsod, če je ne vidim, sem slabe volje, želim do potankosti posnemati njegov/njen stil in osebnost, vedeti vse o tej osebi, postanem ljubosumna, če vidim, da ima prijatelje ... nikomur od vzornikov se še nisem (in tudi ne bom) približala. Pred to osebo želim izgledati kul, torej da bi me oni tudi imeli za svojega vzornika, posebej se uredim, da bi me opazili ... Obsesije so se začele v približno 9. razredu - takrat sem bila obsedena z eno punco, dve leti mlajšo od mene (bila sem skoraj depresivna, ker sem vedela, da je z vstopom v gimnazijo ne bom več videla), potem v srednji šoli (zdaj sem 1. letnik) sem si za vzornika izbrala enega izmed učiteljev in do njega hkrati še razvila ljubezenska čustva, zdaj pa se bojim, da bi se tako znalo zgoditi s še eno simpatijo, ki jo imam (fant mi je všeč in tudi njegov stil mi je).

Res ne vem, kaj naj naredim, ker sem s temi osebami tako obsedena, da ves čas razmišljam o njih in težko sprejemam sebe, ker nikoli ne bom tako dobra, kot so oni. Ne morem uživati v svojem življenju, saj na vsakem koraku vidim nekoga, ki ga želim posnemati.

Upam, da ste razumeli, kaj sem želela povedati.

Hvala vam za odgovor. Najverjetneje bom kontaktirala kar šolsko svetovalno delavko, saj nas na šoli spodbujajo naj se pogovorimo z njimi, v kolikor se soočamo s kakšnim problemom.

Še enkrat hvala in lep pozdrav.