Všeč mi je fant

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena Emica,

Najprej ti želim povedati, da zaradi tega, kar opisuješ, nisi čudna. Čisto razumljivo je, da nekoga, ki ti je zelo všeč, pogrešaš in da ti je težko, ker ga zdaj ne vidiš več. Tudi jok je normalen način, kako izražamo in predelujemo močna čustva, zato ni nič nenavadnega, da se zaradi tega kdaj zjokaš. Pogumno je, da si se odločila o tem napisati, še posebej ker te ti občutki spremljajo že nekaj časa.

Ko smo zelo zaljubljeni, se nam lahko zdi tudi, da nam nihče drug ne bo nikoli tako všeč. Ni ti treba siliti sebe, da bi bilo drugače. Poskusi biti do sebe nežna in si pustiti čas. Občutki se sčasoma lahko spremenijo, tudi če se nam trenutno zdijo zelo močni in trajni. Morda bo zaljubljenost postala manj intenzivna, morda boš nanj čez čas gledala nekoliko drugače, morda pa boš nekoč spoznala še koga, ki ti bo prav tako pomemben.

Ob tvojem sporočilu me zanima še nekaj. Sta se s tem fantom kdaj pogovarjala ali družila, ali ti je bil všeč predvsem od daleč? In kaj najbolj pogrešaš zdaj, ko ga ni več na vaši šoli, njega, trenutke, ko si ga videla, ali predvsem občutek, ki si ga imela, ko je bil v bližini?

Zanima me tudi, ali si se o tem že s kom pogovarjala. Morda s prijateljico, starši ali kom drugim, ki mu zaupaš. Če bi opazila, da je žalost tako močna, da zaradi nje težko spiš, ješ, se učiš, družiš ali počneš stvari, ki jih sicer rada počneš, pa bi bilo pomembno, da o tem poveš odrasli osebi, ki ji zaupaš.

Če bi mi želela povedati še kaj več o fantu ali svojih občutkih, ali če imaš še kakšno vprašanje, sem tukaj zate.

 

Lep pozdrav,

 

Kiara Katarina Florjanič, dipl. psihologinja (UN)